Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
- | |||
- | |||
<pomembno> | <pomembno> | ||
*Frekvenco '''vsiljenega''' nihanja, pri kateri je amplituda nihanja energije v zaporednem nihajnem krogu bistveno '''večja''' kot pri drugih frekvencah, imenujemo '''resonančna'''<ref>resonare, lat. = odmevati, skupaj nihati</ref> frekvenca ('''''f''<sub>r</sub>'''). | *Frekvenco '''vsiljenega''' nihanja, pri kateri je amplituda nihanja energije v zaporednem nihajnem krogu bistveno '''večja''' kot pri drugih frekvencah, imenujemo '''resonančna'''<ref>resonare, lat. = odmevati, skupaj nihati</ref> frekvenca ('''''f''<sub>r</sub>'''). |
Redakcija: 18:00, 4. september 2010
- Frekvenco vsiljenega nihanja, pri kateri je amplituda nihanja energije v zaporednem nihajnem krogu bistveno večja kot pri drugih frekvencah, imenujemo resonančna[1] frekvenca (fr).
Resonančno frekvenco izračunamo iz enakosti reaktanc nihajnega kroga pri resonančni frekvenci:
![](/wiki/latex_enacbe/7740fd508a91e1a316dcc5cd0da100e2.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/02b123ecd481ec6087459fc2322c0e59.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/0643c799d2b923a8f3d641228fff4579.gif)
- Resonančna frekvenca zaporednega nihajnega kroga je obratno sorazmerna z geometrično sredino induktivnosti L in kapacitivnosti kroga C (√LC).
Resonančna frekvenca vsiljenega nihanja je enaka frekvenci lastnega nihanja nedušenega nihajnega kroga, enačbo za računanje frekvence lastnega oziroma vsiljenega resonančnega nihanja pa imenujemo Thomsonova[2] enačba.
Izračunajmo resonančno frekvenco nihajnega kroga iz poskusa 7.3.1:
![](/wiki/latex_enacbe/d56699d2fa6b3c17642c286923652cb4.gif)
Za zaporedni nihajni krog pri f = fr torej velja:
![](/wiki/latex_enacbe/5be57f6044adfab55fcc2db40c9eec96.gif)
Opombe
- ↑ resonare, lat. = odmevati, skupaj nihati
- ↑ Thomson William, Lord Kelvin, angleški fizik, 1824 – 1907
![]() | 7.3.1.2 Kakovost zaporednega nihajnega kroga![]() |