Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_7_3_6.svg", 1131);)
Spoznali smo, da se pri vsiljenem nihanju pri resonančni frekvenci izmenjuje energija med kondenzatorjem in tuljavo z največjo intenzivnostjo in da je za vzdrževanje vsiljenega nihanja potrebno kriti izgube energije v realnem kondenzatorju in tuljavi z dovajanjem energije iz izvora napetosti. Čim kakovostnejša sta kondenzator in tuljava, tem manjše bodo izgube in manj energije bo potrebno za vzdrževanje nihanja energije v nihajnem krogu.
- Razmerje moči nihanja med kondenzatorjem in tuljavo pri resonančni frekvenci (QLr = QCr) in izgubne moči (P) določa kakovost zaporednega nihajnega kroga.
oziroma po ureditvi
- Kakovost zaporednega nihajnega kroga je premo sorazmerna z reaktancama nihajnega kroga pri resonančni frekvenci in obratno sorazmerna z izgubno upornostjo tuljave in kondenzatorja.
Primer:
Primer:
Kolikšna je kakovost zaporednega nihajnega kroga, v katerem je induktivnost tuljave 20 mH in ohmska upornost ovojev tuljave 10 Ω pri resonančni frekvenci 5 kHz? Izgube v kondenzatorju in izvoru so v primerjavi s tuljavo dovolj majhne, da jih lahko zanemarimo.
V danem primeru je moč na kondenzatorju in tuljavi 62,8 krat večja od moči, ki jo izvor napetosti potrebuje za vzdrževanje nihanja, kar je primer relativno dobre kakovosti nihajnega kroga. Sl. 7.3.6 pa prikazuje časovni potek moči in energije v nihajnem krogu slabe kakovosti.
 7.3.1.1 Resonančna frekvenca
| 7.3.1.3 Frekvenčna karakteristika toka zaporednega nihajnega kroga
|
