Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m (1 revision) |
|||
Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
- | Napetost realne tuljave določata dve nedeljivi napetosti | + | Napetost realne tuljave določata dve nedeljivi napetosti, saj sta porazdeljeni vzdolž celotnega navitja. Kazalec napetosti na uporu predstavlja neželen ali parazitni padec napetosti; kot takšen določa toplotne izgube v navitju tuljave. Od solidne tuljave pričakujemo, da je podobna idealni: da je parazitni padec napetosti zanemarljiv. O tem govori ''kvaliteta'' <latex>Q</latex> realne tuljave: |
Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
- | '''Zgled 2 | + | '''Zgled 2''' |
- | 10 m dolgo žico iz bakra, ki je prelakirana s slojem debeline <latex>10\,{\mathrm{\mu m}}</latex> in ima premer <latex>0,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, spiralno navijemo na keramični valj premera <latex>1\,{\mathrm{cm}}</latex> (zavoji se med seboj dotikajo). Izračunajmo kvaliteto in izgubni kot tuljave pri <latex>50\,{\mathrm{kHz}}</latex> | + | 10 m dolgo žico iz bakra, ki je prelakirana s slojem debeline <latex>10\,{\mathrm{\mu m}}</latex> in ima premer <latex>0,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, spiralno navijemo na keramični valj premera <latex>1\,{\mathrm{cm}}</latex> (zavoji se med seboj dotikajo). Izračunajmo kvaliteto in izgubni kot tuljave pri <latex>50\,{\mathrm{kHz}}</latex>. ⇒ Srednji premer tuljave <latex>d_{\mathrm{s}}=10,2\,{\mathrm{mm}}</latex>, število ovojev <latex>N=10000\,{\mathrm{mm}}/10,2\,{\mathrm{mm}}\cong980</latex> in dolžina tuljave <latex>l=0,2\,{\mathrm{mm}}\cdot 980=196\,{\mathrm{mm}}</latex>. Induktivnost in upornost navitja ter kvaliteta in izgubni kot so: |
Vrstica 25: | Vrstica 25: | ||
- | Pri nižji frekvenci je kvaliteta skromnejša | + | Pri nižji frekvenci je kvaliteta skromnejša, v nasprotnem je večja. |
{{Hierarchy footer}} | {{Hierarchy footer}} |
Redakcija: 22:32, 7. junij 2010
Zaporedno vezje tuljave in upora je najosnovnejši model realne tuljave (slika 2). Kazalce napetosti določajo elementi vezja, krožna frekvenca in kazalec toka,
![](/wiki/latex_enacbe/a2d26a47d301d73a859b980218d7adf2.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/fcdd96a0f6808d3b992a3a2a1a8a6b19.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/f09564c9ca56850d4cd6b3319e541aee.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/d829ab140c935254c36db1b799e150c7.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/77a3b715842b45e440a5bee15357ad29.gif)
Zgled 2
![](/wiki/latex_enacbe/548a730da68dafad8e8ff35403e1a9a2.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/2475701b459ab7fc1c1e57ca570f3e3c.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/6c14999d181988d2f31a5d0fd02fdfe9.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/0992df584311ac3cfed231c7d92c542f.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/f4fb56c310c218bb6bce11f2ff3bc181.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/c32b0dd35215d57b20223472dc5f0e24.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/9cf4038f8d7839ea8a37218d30061c00.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/145d6d410cf9e67e6c9bc531fc73aa67.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/2d9ac85f39483b52c964af6a02be37ac.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/c97339881cb0a3c9dca4f1017e2fcd4d.gif)
Pri nižji frekvenci je kvaliteta skromnejša, v nasprotnem je večja.
![]() | 4.3 Dielektrične izgube![]() |