Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenzatorja (slika 55).[1] Kazalce tokov določajo elementi vezja, frekvenca in kazalec napetosti:





Za kondenzator, ki ima enovito izolacijo, smo ugotovili, da sta kapacitivnost in izolacijska prevodnost v razmerju snovnih konstant izolanta,

zato je takrat

Kvaliteta takšnega kondenzatorja postane v resnici »ujetnica« prevodniških in dielektričnih lastnosti izolanta oziroma tangensa izgubnega kota izolanta, ki je eden od tistih podatkov, ki so običajno navedeni v tabelah.[3]
Zgled 1


Pri še višjih frekvencah bi bil kondenzator že skoraj idealen; pri frekvenci 50 Hz bi bila kvaliteta le še 14, izgubni kot pa že 4 °.
Opombe
- ↑ Nadgrajeno modelno vezje ima k obstoječemu zaporedno dodana še upor in tuljavo; elementa predstavljata upornost in induktivnost kondenzatorjevih priključnih žičk.
- ↑ Izjema je enosmerno vzbujanje (); tok kondenzatorja je takrat enak izolacijskemu toku.
- ↑ V tabelah so za različne vrednosti frekvence navedene dielektričnost, specifična prevodnost, prebojna trdnost in , ki vključuje še posebne, dielektrične izgube (o njih bomo govorili v nadaljevanju).
![]() | 4.2 Realna tuljava (višji nivo)![]() |