Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Po enačbi izgleda, da ima kondenzator (dielektrik) pri visokih frekvencah kvaliteto zelo visoko, kar žal ni čisto res. Takrat se v dielektriku dogaja nekaj, česar pri nižjih frekvencah ni zaznati: prihaja do faznega kasnjenja polarizacije za poljsko jakostjo. Za poljsko jakostjo zaostaja zato tudi gostota pretoka. Posledično kasni za napetostjo kondenzatorja tudi njegov naboj, to pa pomeni, da polnilni tok ne prehiteva napetosti za 90 °, ampak za manj. Fazni kot kondenzatorja je zato manjši, kot
oziroma notranja energija v izolantu pa večja kot bi bila sicer (brez kasnjenja). Notranja energija oziroma sproščena toplota v izolantu po novem torej ni le posledica izolacijskega toka (joulske izgube), ampak je tudi posledica kasnjenja polarizacije oziroma iz nje izvirajočih
dielektričnih izgub. Dielektrični način segrevanja se uporablja v mikrovalovni pečici. Kako? Živila imajo visoko vsebnost vode (vodnih molekul, dipolov), ker pa v visokofrekvenčnem (GHz) polju zasuki dipolov ne morejo povsem slediti spreminjanju poljske jakosti, za njo pač fazno kasnijo, kar rezultira v že prej omenjen toplotni učinek. Dielektrično segrevanje se uporablja tudi za preoblikovanje in varjenje plastičnih snovi.
4.2 Realna tuljava (višji nivo)
