Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Poskus 3.1.3:
Poskus 2.1.1 ponovimo namesto z uporoma z enakima žarnicama, npr. 12 V/0,1 A.
- Žarnici svetita enako, v obeh je enak efektivni tok.
Poskus bi lahko ponovili z električnima grelnikoma in rezultat bi bil podoben.
- Upornost, ki povzroča enak učinek enosmernega in izmeničnega toka, imenujemo delovna upornost.
Delovna upornost je v širšem smislu vsaka upornost, dejanska ali le navidezna, ki povzroča ali omogoča trajno pretvorbo električne energije v energije drugih oblik. Dejanske ohmske upornosti (grelniki, žarnice, upori, vodniki …) lahko neposredno izmerimo z Ω-metrom, navidezne pa praviloma določimo posredno, računsko, na osnovi merjenja drugih količin in le pri delovanju naprav. Tak primer imamo kot del energije pri pretvorbi električne energije v mehansko (elektromotor), v zvočno (zvočniki), v energijo elektromagnetnega valovanja (oddajniki) in podobno.
- Električna energija v delovni obliki zapusti električni krog. Imenujemo jo delovna energija.
- Električni tok v izmeničnem krogu s čisto delovno upornostjo imenujemo delovni tok.
- Delovni izmenični tok je tok, ki je v fazi z napetostjo (φ = 0°).
O moči sinusnega izmeničnega toka smo sicer nekaj že izvedeli[1], zato bomo za izmenični krog s čisto delovno upornostjo že znano le dopolnili. Z upoštevanjem časovnih potekov napetosti in toka v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.4) in dejstva, da je trenutna moč določena s produktom trenutne napetosti in trenutnega toka
dobimo še časovni potek moči v ohmskem izmeničnem krogu (slika 3.1.5)
- Časovni potek moči sinusnega izmeničnega toka ima pri ohmski upornosti sinusno obliko z dvojno frekvenco[2] toka oziroma napetosti.
Površina pod krivuljo moči delovnega toka je v celoti pozitivna, kar pomeni, da energija teče samo iz generatorja v porabnik, kjer se trajno pretvarja v energije drugih oblik in sprošča iz električnega kroga.
- Moč delovnega toka imenujemo delovna moč (P), merimo jo v vatih (W).
- V primeru faznega kota φ = 0° je v izmeničnem krogu prisotna delovna moč.
- Efektivna delovna moč je določena s produktom efektivne napetosti in efektivnega delovnega toka.
velja pa tudi
Na osnovi odvisnosti efektivne in maksimalne vrednosti sinusne napetosti in toka ter slike 3.1.8 lahko določimo tudi maksimalno delovno moč:
ali
Opozoriti pa moramo, da dobljena enačba za delovno moč velja le za sinusno obliko delovnega toka.
Primer:
Upor z upornostjo 40 Ω priključimo zapovrstjo na izmenično napetost sinusne in trikotne oblike. Izračunaj efektivne delovne moči, če je maksimalna napetost v obeh primerih 10 V. Uporabi vrednosti iz preglednice 1.2.2. Trikotna oblika:
*Delovna moč je odvisna tudi od oblike časovnega poteka izmenične napetosti oziroma toka.
Opombe
3.1.1.2 Časovni potek napetosti in toka | 3.1.2 Izmenični krog z idealizirano tuljavo |