Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Imejmo časovno funkcijo![](/wiki/latex_enacbe/d6e3af948a34fd5f432cb9d377a98ef0.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/e358efa489f58062f10dd7316b65649e.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/4ce80b27c365b45e3249c57d395dde68.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/d6e3af948a34fd5f432cb9d377a98ef0.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/9ed604ce9f365a3b362d4d9a9c2076bd.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/59bad585e6bedbff4e3a2da83f03a8db.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/038870aaef214d51325ec8ba10b89001.gif)
Znak »lim« je okrajšava za limito, znak razlike »Δ« pa preide v diferencialni znak »d«. Novi, infinitezimalni količini dt in df sta diferenciala neodvisne in odvisne spremenljivke. Ker je odvod funkcije f v splošnem tudi funkcija, se za odvod uporablja tudi nekvocientni zapis »f′«. Diferencial df določa torej produkt odvoda f′ in diferenciala dt.
Najpreprostejša je konstantna funkcija: g(t) = C. Upodablja jo premica, ki je vzporedna abscisni osi. Pri vsakem intervalu Δt je Δg = 0, odvod konstante je nič. Odvod linearne funkcije h(t) = kt + n je h′ = k, saj je Δh = kΔt; o drugih več kasneje. Izpostavimo tudi nekaj lastnosti odvoda, te izhajajo iz definicije: (af)′ = af′ in (f + g)′ = f′ + g′ ter f(g)′ = f′g′.
Podpoglavja:
![]() | 5.3.1 Časovni odvodi in diferenciali v elektrotehniki![]() |