Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je t0 čas preklopa stikala S, potem velja dvoje: da je vrednost toka i skozi tuljavo tik po t0 tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti u na kondenzatorju tik po času t0 tolikšna, kot je bila tik pred njim:
za tok i tuljave velja: i(t0 + 0) = i(t0 - 0),
za napetost u kondenzatorja velja: u(t0 + 0) = u(t0 - 0).
Simbolična zapisa »t0 - 0« in »t0 + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala.
Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji infinitezimalnega računa: to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«[1]. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju.
Opombe
- ↑ Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.
 5.1 Električno vezje v prehodnem stanju
| 5.3 Odvod funkcije
|
