e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija iz 09:20, 8. junij 2010 od Andrej (Pogovor | prispevki)
(prim) ← Starejša redakcija | poglejte trenutno redakcijo (prim) | Novejša redakcija → (prim)
Skoči na: navigacija, iskanje

V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je t0 čas preklopa stikala S, potem velja dvoje: da je vrednost toka i skozi tuljavo tik po t0 tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti u na kondenzatorju tik po času t0 tolikšna, kot je bila tik pred njim:

za tok i tuljave velja: i(t0 + 0) = i(t0 - 0),

za napetost u kondenzatorja velja: u(t0 + 0) = u(t0 - 0).

Simbolična zapisa »t0 - 0« in »t0 + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala.

Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji infinitezimalnega računa: to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«[1]. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju.


Opombe

  1. Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.



5.1 Električno vezje v prehodnem stanju 5.3 Odvod funkcije

Osebna orodja