Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Slika:OET2 a poglavje 45 slika 01.svg
Nadomestno vezje realnega kondenzatorja in pripadajoč kazalčni diagram.
Vzporedna vezava kondenzatorja in upora predstavlja osnovno modelno vezje realnega kondenzatorja (slika 1).[1] Kazalce tokov določajo elementi vezja, frekvenca in kazalec napetosti:
![](/wiki/latex_enacbe/c29e17b230cea708f993741ef1e48d2f.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/f09564c9ca56850d4cd6b3319e541aee.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/a42717d17cb7941c6ebbb459d162e2c6.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/77a3b715842b45e440a5bee15357ad29.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/c9bbf3c4acaff697c774851d5a03d4fd.gif)
Za kondenzator, ki ima enovito izolacijo, smo ugotovili, da sta kapacitivnost in izolacijska prevodnost v razmerju snovnih konstant izolanta,
![](/wiki/latex_enacbe/214c403d1f13a370599a5bf2976c3eb5.gif)
zato je takrat
![](/wiki/latex_enacbe/62a4e40f70d0839c9db5574e9fc19cb9.gif)
Kvaliteta takšnega kondenzatorja postane v resnici »ujetnica« prevodniških in dielektričnih lastnosti izolanta oziroma tangensa izgubnega kota izolanta, ki je eden od tistih podatkov, ki so običajno navedeni v tabelah.[3]
Zgled 1
![](/wiki/latex_enacbe/77a3b715842b45e440a5bee15357ad29.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/54ba00aeecb8d233f8b4510f06df433f.gif)
Pri še višjih frekvencah bi bil kondenzator že skoraj idealen; pri frekvenci 50 Hz bi bila kvaliteta le še 14, izgubni kot pa že 4 °.
Opombe
- ↑ Nadgrajeno modelno vezje ima k obstoječemu zaporedno dodana še upor in tuljavo; elementa predstavljata upornost in induktivnost kondenzatorjevih priključnih žičk.
- ↑ Izjema je enosmerno vzbujanje (); tok kondenzatorja je takrat enak izolacijskemu toku.
- ↑ V tabelah so za različne vrednosti frekvence navedene dielektričnost, specifična prevodnost, prebojna trdnost in , ki vključuje še posebne, dielektrične izgube (o njih bomo govorili v nadaljevanju).
![]() | 4.2 Realna tuljava (višji nivo)![]() |