Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Polnilni tok kondenzatorja je sorazmeren hitrosti spreminjanja njegove napetosti. Takrat smo to zapisali s kvocientom prirastkov napetosti in časa, v mislih pa imeli kar najkrajši Δt; po novem bomo to pisali z odvodom,
![](/wiki/latex_enacbe/3dc48ecc390afb1b958e95527b687054.gif)
brali pa: polnilni tok kondenzatorja je enak produktu kapacitivnosti in odvoda napetosti; zaradi tega je diferencial napetosti enak produktu odvoda napetosti in diferenciala časa. Podobno bo s tokom in napetostjo pri tuljavi:
![](/wiki/latex_enacbe/32e1d6c8c846914bd1c042b24c707c9b.gif)
Napetost tuljave je enaka produktu induktivnosti in odvoda toka; diferencial toka je enak produktu odvoda toka in diferenciala časa.
Moč pritekanja energije v električni element je enaka hitrosti spreminjanja energije (električne, magnetne, ali toplote):
![](/wiki/latex_enacbe/fa9b82142a86d32237f4c7ef40ff1bee.gif)
Odvajajmo funkciji energij v kondenzatorju in tuljavi:
![](/wiki/latex_enacbe/a5da6f6e9a5336ce4a13bb0e778de0c8.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/8dac1f4e86584c6d2c04faff922e9b30.gif)
Upoštevali smo lastnosti odvajanja in dobili: moč polnjenja enega ali drugega elementa je vsakokrat enaka produktu toka in napetosti. Določene prednosti odvoda že vidimo: zapisi so preglednejši in nič ni več potrebno pripominjati, da je prirastek Δt čim krajši, saj je kot tak zajet že v sami definiciji odvoda.
![]() | 5.4 Določen integral funkcije![]() |