2.4 Sestavljene vezave dvopolov

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 21:49, 7. junij 2010 (view source) Andrej (Pogovor | prispevki) ← Starejša redakcija		Trenutna redakcija s časom 17:32, 12. julij 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki)
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Slika:OET2_a_poglavje_27_slika_15.svg‎|thumb|Sestavljena vezave treh kompleksnih bremen.]]	+	[[Slika:eele_slika_visji_037.svg|thumb|Slika 37: Sestavljena vezave treh kompleksnih bremen.]]
-	O sestavljeni vezavi bremen govorimo takrat, kadar so elementi vzporedno-zaporedno vezani. Pri določevanju nadomestne imitance se poslužujemo združevanja v smislu prejšnih dveh osnovnih vezav. Izrazimo nadomestni imitanci vezja treh osnovnih ali že združenih dvopolov z impedancami <latex>{\underline Z _1}</latex>, <latex>{\underline Z _2}</latex> in <latex>{\underline Z _3}</latex> (slika 15). Prvi dve združimo v impedanco <latex>{\underline Z _{12}}</latex>, njej recipročni admitanci <latex>{\underline Y _{12}}</latex> pa prištejemo še admitanco tretjega bremena:	+	O sestavljeni vezavi bremen govorimo takrat, kadar so elementi vzporedno-zaporedno vezani. Pri določevanju nadomestne imitance se poslužujemo združevanja v smislu prejšnih dveh osnovnih vezav. Izrazimo nadomestni imitanci vezja treh osnovnih ali že združenih dvopolov z impedancami <latex>{\underline Z _1}</latex>, <latex>{\underline Z _2}</latex> in <latex>{\underline Z _3}</latex> (slika 37). Prvi dve združimo v impedanco <latex>{\underline Z _{12}}</latex>, njej recipročni admitanci <latex>{\underline Y _{12}}</latex> pa prištejemo še admitanco tretjega bremena:

---

Trenutna redakcija s časom 17:32, 12. julij 2010

O sestavljeni vezavi bremen govorimo takrat, kadar so elementi vzporedno-zaporedno vezani. Pri določevanju nadomestne imitance se poslužujemo združevanja v smislu prejšnih dveh osnovnih vezav. Izrazimo nadomestni imitanci vezja treh osnovnih ali že združenih dvopolov z impedancami , in (slika 37). Prvi dve združimo v impedanco , njej recipročni admitanci pa prištejemo še admitanco tretjega bremena:

Sestavljeno breme naj bo priključeno na tokovni vir, ki mu pripada kazalec . Kazalcu napetosti sestavljenega bremena ustreza produkt ; od tu sledita kazalca preostalih tokov in kazalca napetosti prvih dveh bremen:

Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih. Tamkajšnje realne enačbe zamenjujejo tokrat kompleksne; potrebna računska opravila so zaradi tega ustrezno daljša. V ilustracijo naj bo naslednji zgled.

Zgled 4

Impedance bremen v vezju so: , in ; prvo breme ima delno kapacitivni značaj, drugo čisto induktivni, tretje pa ima čisto uporovni značaj. Tok vira naj določa kazalec . Izračunajmo kazalce napetosti in tokov. ⇒ Sledimo zgoraj nakazanim korakom:

in

in

Podpoglavja:

• 2.4.1 Realna in imaginarna dela imitanc
• 2.4.2 Nadomestno vezje sestavljenega dvopola

2.3.1 Vzporedno vezje upora in kondenzatorja

2.4.1 Realna in imaginarna dela imitanc