2.4.1 Realna in imaginarna dela imitanc

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Imitanci nekega dvopolnega vezja sta odvisni od elementov vezja, vezave in frekvence. Kot zgled dvopola naj služi sestavljeno breme, ki ga tvorijo trije osnovni elementi (slika 38). Izrazimo impedanco dvopola. Vzporednima elementoma določimo najprej nadomestno impedanco — kot recipročno vrednost vsote admitanc, nato pa tej prištejemo še impedanco kondenzatorja ter izraz uredimo, dobimo:^[1]

Sporočilo končnih izrazov je predvsem v tem, da sta realni in imaginarni del impedance (admitance) sestavljenega bremena v resnici odvisna od vseh, tudi od tistih podatkov, od katerih bi tega prvi hip morda ne pričakovali:

Seznanimo se še z imenovanji realnih in imaginarnih delov imitanc: realni in imaginarni del impedance imenujemo rezistanca oziroma reaktanca, realni in imaginarni del admitance pa konduktanca oziroma susceptanca:^[2]

in

in

Imenovanji imaginarnih delov imitanc koristimo tudi pri navajanju podatkov za kondenzator in tuljavo. Če je frekvenca vzbujanja znana, potem namesto podatkov za kapacitivnost kondenzatorja in induktivnost tuljave navajamo kar podatka za njuni reaktanci ali susceptanci:

Opombe

1. ↑ Če nas zanima vrednost impedance, vstavimo podatke v prvi izraz in jo izračunamo; pri tem izgubimo vpogled v vpliv podatkov na vrednost impedance. Za ta del oziroma za analizo dvopola sta primerna končna (obča) izraza za realna in imaginarna dela imitanc.
2. ↑ Rezistanca in konduktanca sta tujki in pomenita upornost in prevodnost. Izbira črk
   
   in
   
   za rezistanco in konduktanco splošnega bremena se, žal, podvaja s simboloma za upornost in prevodnost upora. Beseda reaktanca povzema naravi tuljave in kondenzatorja; da igrata vlogo bremen, ko se polnita, oziroma virov, ko se praznita — da se vedeta re-aktivno. Susceptibilnost smo srečali pri polariziranju izolantov in pri magnetiziranju magnetikov.

2.4 Sestavljene vezave dvopolov

2.4.2 Nadomestno vezje sestavljenega dvopola