6.2.1 Resonančna krivulja, pasovna širina in kvaliteta nihajnega kroga

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) ← Starejša redakcija		Redakcija: 22:18, 7. junij 2010 (view source) Andrej (Pogovor | prispevki) Novejše urejanje →
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	Do tu nas je okupirala zgolj resonanca, nič pa diagram resonančne količine oziroma ''resonančna krivulja'' in stanje količin nihala pri drugih vsiljenih frekvencah. V ta namen si osvežimo diagram amplitude toka v zaporednem nihajnem krogu (slika 5). Zanimive so tudi resonančni bližnje frekvence, pri katerih vir še vedno prepričljivo vzbudi nihajno vezje. Če je resonančna krivulja ožja, bolj ušiljena, pravimo, da je nihajni krog ''selektiven'': da ga v izdatnejše nihanje spravi ozek pas frekvenc, pri drugih pa je odziv kroga manj izrazit.	+	Do tu nas je zaposlila zgolj resonanca, nič pa diagram resonančne količine oziroma ''resonančna krivulja'' in stanje količin nihala pri drugih vsiljenih frekvencah. V ta namen si osvežimo diagram amplitude toka v zaporednem nihajnem krogu (slika 5). Zanimive so tudi resonančni bližnje frekvence, pri katerih vir še vedno prepričljivo vzbudi nihajno vezje. Če je resonančna krivulja ožja, bolj ušiljena, pravimo, da je nihajni krog ''selektiven'': da ga v izdatnejše nihanje spravi ozek pas frekvenc, pri drugih pa je odziv kroga manj izrazit.
Vrstica 8:		Vrstica 8:
-	Normirana pasovna širina govori torej o stopnji selektivnosti: ako je nihajno vezje bolj selektivno (da ima manjši ''b''), potem rečemo, da je kvalitetnejše, da ima večjo ''kvaliteto''. Kvaliteta <latex>Q</latex> je definirana takole:	+	Normirana pasovna širina govori torej o stopnji selektivnosti: Če je nihajno vezje bolj selektivno (da ima manjši ''b''), potem rečemo, da je kvalitetnejše, da ima večjo ''kvaliteto''. Kvaliteta <latex>Q</latex> je definirana takole:

---

Redakcija: 22:18, 7. junij 2010

Do tu nas je zaposlila zgolj resonanca, nič pa diagram resonančne količine oziroma resonančna krivulja in stanje količin nihala pri drugih vsiljenih frekvencah. V ta namen si osvežimo diagram amplitude toka v zaporednem nihajnem krogu (slika 5). Zanimive so tudi resonančni bližnje frekvence, pri katerih vir še vedno prepričljivo vzbudi nihajno vezje. Če je resonančna krivulja ožja, bolj ušiljena, pravimo, da je nihajni krog selektiven: da ga v izdatnejše nihanje spravi ozek pas frekvenc, pri drugih pa je odziv kroga manj izrazit.

Dogovor je, da se kot širino resonančne krivulje razume vrednost , v prenesenem pomenu pa tudi dolžino frekvenčnega intervala oziroma pasu med bočnima frekvencama in , v katerem vrednost resonančne količine ne zdrsne pod vrednost , kar ustreza približno 70,7 % maksimalne vrednosti. Če pasovno širino nihajnega vezja normiramo, da jo delimo z resonančno frekvenco , dobimo še normirano pasovno širino :

Normirana pasovna širina govori torej o stopnji selektivnosti: Če je nihajno vezje bolj selektivno (da ima manjši b), potem rečemo, da je kvalitetnejše, da ima večjo kvaliteto. Kvaliteta je definirana takole:

6.2 Zaporedni nihajni krog ter tokovna resonanca

6.2.2 Pasovna širina in kvaliteta zaporednega nihajnega kroga