Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m (1 revision) |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:OET2_a_poglavje_29_slika_17.svg|thumb|Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]] | [[Slika:OET2_a_poglavje_29_slika_17.svg|thumb|Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.]] | ||
- | Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo | + | Pri obravnavi enosmernih vezij smo ugotovili, da moremo sestavljeno breme nadomestiti z uporom, katerega upornost je enaka nadomestni upornosti bremena; verjetno bo takšna možnost koristna tudi v izmeničnih vezjih. Poglejmo. Če ima breme induktivni značaj, ga lahko nadomestimo z uporom in tuljavo v zaporedni ali vzporedni vezavi, če pa je njegov značaj kapacitivni, ga lahko nadomestimo s kondenzatorjem in uporom v vzporedni ali zaporedni vezavi. Nadomestno in originalno vezje sta si pri določeni frekvenci ekvivalentna, če se ujemata v imitancah. Imejmo breme induktivnega značaja, za katerega vemo, da ima pri krožni frekvenci <latex>\omega</latex> impedanco <latex>{\underline Z _{\rm{b}}} = {R_{\rm{b}}} + {\rm{j}}{X_{\rm{b}}}</latex> (slika 17). Iz primerjave imitanc sledijo elementi nadomestnih vezij: |
Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
- | '''Zgled 4 | + | '''Zgled 4 ''' |
- | Z osciloskopom opazujemo sinusoidi toka in napetosti na bremenu. Iz zaslona odčitamo amplitudi napetosti in toka, 17 V in 25 mA, ter periodo, 2 ms, in razberemo, da tok fazno prehiteva napetost za 35 °. Določimo elemente modelnih vezij | + | Z osciloskopom opazujemo sinusoidi toka in napetosti na bremenu. Iz zaslona odčitamo amplitudi napetosti in toka, 17 V in 25 mA, ter periodo, 2 ms, in razberemo, da tok fazno prehiteva napetost za 35 °. Določimo elemente modelnih vezij. ⇒ Ker tok fazno prehiteva napetost, je značaj bremena kapacitiven; kot <latex>\phi</latex> = –35°. Izračunajmo krožno frekvenco in imitanci bremena: |
Redakcija: 21:53, 7. junij 2010
Slika:OET2 a poglavje 29 slika 17.svg
Nadomestni vezji dvopola, ki ima induktivni značaj.
![](/wiki/latex_enacbe/260b57b4fdee8c5a001c09b555ccd28d.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/a6959f58167e01390779f700c9cafe72.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/ccc6e18da96d28da0249516748f8a0cd.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/f3cde89ef4860a5f5576246dd12dc385.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/c452089a85a7d80880427e39e5d98f72.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/a62284ef132abed82d797e9b464be512.gif)
Brž ko bi bila krožna frekvenca vzbujanja neka druga, bi se spremenila tako impedanca bremena kot tudi elementi nadomestnih vezij.
Zgled 4
![](/wiki/latex_enacbe/87567e37a1fe699fe1c5d3a79325da6f.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/536f58fd98bc6d1f6c9765501e3ef41f.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/a94edf18e1f349f550d8f8e873e2bb8a.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/b918c9179d8ff6410b33aa87c2eba6fd.gif)
Pri zaporedni vezavi upora in kondenzatorja izhajamo iz impedance:
![](/wiki/latex_enacbe/8ceb3f18192bfb32a615f1effe16fe1a.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/1f7f97415f28c29b05abe1c0f8393ec4.gif)
pri vzporedni vezavi pa iz admitance bremena:
![](/wiki/latex_enacbe/be0fb3237ba796e3fe0c0d180ff09f96.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/3e33869cd6c62d382b6b2fbfe7c4e1ab.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/ea30cca5d9662a1e59b78a02813f68f8.gif)
![]() | 2.5 Trenutna moč![]() |