Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m (1 revision) |
|||
Vrstica 6: | Vrstica 6: | ||
- | Sestavljeno breme naj | + | Sestavljeno breme naj bo priključeno na tokovni vir, ki mu pripada kazalec <latex>{\underline I}</latex>. Kazalcu napetosti <latex>{\underline U}</latex> sestavljenega bremena ustreza produkt <latex>{\underline Z}{\underline I}</latex>; od tu sledita kazalca preostalih tokov in kazalca napetosti prvih dveh bremen: |
Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
- | Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih | + | Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih. Tamkajšnje realne enačbe zamenjujejo tokrat kompleksne; potrebna računska opravila so zaradi tega ustrezno daljša. V ilustracijo naj bo naslednji zgled. |
- | '''Zgled 4 | + | '''Zgled 4 ''' |
- | Impedance bremen v vezju so: <latex>{\underline Z _1} = (1 - {\rm{j}})\,{\rm{\Omega }}</latex>, <latex>{\underline Z _2} = 2{\rm{j}}\,{\rm{\Omega }}</latex> in <latex>{\underline Z _3} = 2\,{\rm{\Omega }}</latex>; prvo breme ima delno kapacitivni značaj, drugo čisto induktivni, tretje pa ima čisto uporovni značaj. Tok <latex>i</latex> vira naj določa kazalec <latex>{\underline I} = 2{\rm{j}}\,{\rm{A }}</latex>. Izračunajmo kazalce napetosti in tokov | + | Impedance bremen v vezju so: <latex>{\underline Z _1} = (1 - {\rm{j}})\,{\rm{\Omega }}</latex>, <latex>{\underline Z _2} = 2{\rm{j}}\,{\rm{\Omega }}</latex> in <latex>{\underline Z _3} = 2\,{\rm{\Omega }}</latex>; prvo breme ima delno kapacitivni značaj, drugo čisto induktivni, tretje pa ima čisto uporovni značaj. Tok <latex>i</latex> vira naj določa kazalec <latex>{\underline I} = 2{\rm{j}}\,{\rm{A }}</latex>. Izračunajmo kazalce napetosti in tokov. ⇒ Sledimo zgoraj nakazanim korakom: |
Redakcija: 21:49, 7. junij 2010
Slika:OET2 a poglavje 27 slika 15.svg
Sestavljena vezave treh kompleksnih bremen.
![](/wiki/latex_enacbe/f132369e8e189d488fbf3fc7dc034c5b.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/2f8b40ff16a1988dda93bc7615a2e778.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/71e4c86b16c192186f9be30db565e2b0.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/96ae42ef8bf29057842c59222a8f7f5e.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/d77faeb799600c1df44dbed7d0ce6474.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/a486281ceb54de48351cbe68367e5942.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/49118f17a9a2542477b57b18781acc36.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/d940c391357fe7ed8b315c26f6bae3d6.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/76e83a116b4dd79de1f4623986b6c416.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/e34b7352d1f038864bba7ee11dde7a9a.gif)
Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih. Tamkajšnje realne enačbe zamenjujejo tokrat kompleksne; potrebna računska opravila so zaradi tega ustrezno daljša. V ilustracijo naj bo naslednji zgled.
Zgled 4
![](/wiki/latex_enacbe/67420a76da79b59c8ca64effd3642521.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/7e6b321c3f26be1ff3230fe5a86c55ea.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/d087625dd4b52b285b833e92d947ac3c.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/865c0c0b4ab0e063e5caa3387c1a8741.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/688656aa74ecb6da6d2e80cb3e0ef345.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/397263857ee68ea1dd7eb82ea0899101.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/af35744a7b292d4d38cc46b48daf2a7f.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/5190a227977a20f644d785ea77870084.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/8552129e01e1b3f89c11550cd7cebb30.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/258d6140b58b9021cfd5897ef6f01230.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/c797b4e82acedf307b70e4f597d79b8f.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/38499b7fb2a4fc663692eae09138fb8e.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/336e21e982a993d28e7c47110cca97f5.gif)
Podpoglavja:
![]() | 2.4.1 Realna in imaginarna dela imitanc![]() |