Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Redakcija: 20:57, 28. marec 2010
Spremenjeno polnilno vezje vzbuja realen tokovni vir (slika 7); pred vklopom stikala ob t0 = 0 s naj je kondenzator prazen. Nadaljujemo takole! Zunanji in notranji upor združimo v nadomestnega z upornostjo
Tokovnemu viru s tokom Ig in vzporednemu uporu z upornostjo R1 priredimo realen napetostni vir: tvorita ga idealni vir z napetostjo R1Ig in zaporedni upor z upornostjo R1, torej vezje, ki je (skupaj s kondenzatorjem) enako prvotnemu polnilnemu vezju. Če je pa tako, smemo od tam prepisati tudi rešitev:
Iz nje prepoznavamo vlogo upornosti R oziroma upora, ki je v izhodiščnem vezju vzporeden h kondenzatorju (da določa končno napetost kondenzatorja, h kateri se eksponentno približuje), pridobiti pa moremo tudi rešitve za druge količine v prvotnem polnilnem vezju, in sicer:
Tik po vklopu je tok skozi stikalo enak Ig, po nekaj časovnih konstantah pa se ustali na vrednosti, ki jo določa delilnik uporov upornosti R in Rnot. Brž, ko bi stikalo ob nekem poznejšem času izklopili, bi se kondenzator izpraznil skozi njemu vzporeden upor.
 5.8.1 Polnjenje kondenzatorja z začetno prednapetostjo
| 5.9 Praznjenje kondenzatorja
|
