5.8.2 Polnjenje kondenzatorja s tokovnim virom

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Slika 101: Polnitev kondenzatorja s tokovnim virom; vrednost končne napetosti kondenzatorja določa vzporeden upor upornosti

.

Spremenjeno polnilno vezje vzbuja realen tokovni vir (slika 101). Pred vklopom stikala ob t₀ = 0 s naj bo kondenzator prazen. Nadaljujemo takole. Zunanji in notranji upor združimo v nadomestnega z upornostjo

Tokovnemu viru s tokom I_g in vzporednemu uporu z upornostjo R₁ priredimo realen napetostni vir, tvorita ga idealni vir z napetostjo R₁I_g in zaporedni upor z upornostjo R₁, torej vezje, ki je (skupaj s kondenzatorjem) enako prvotnemu polnilnemu vezju. Če je pa tako, smemo od tam prepisati tudi rešitev:

Iz nje prepoznavamo vlogo upornosti R oziroma upora, ki je v izhodiščnem vezju vzporeden h kondenzatorju (da določa končno napetost kondenzatorja, h kateri se eksponentno približuje), pridobimo pa lahko tudi rešitve za druge količine v prvotnem polnilnem vezju, in sicer:

Tik po vklopu je tok skozi stikalo enak I_g, po nekaj časovnih konstantah pa se ustali na vrednosti, ki jo določa delilnik uporov upornosti R in R_not. Brž, ko bi stikalo ob nekem poznejšem času izklopili, bi se kondenzator izpraznil skozi njemu vzporeden upor.

5.8.1 Polnjenje kondenzatorja z začetno prednapetostjo

5.9 Praznjenje kondenzatorja