Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
- | Znak »<latex>\mathop {\lim }</latex>« je okrajšava za ''limito'', znak razlike »<latex>\Delta</latex>« pa preide v ''diferencialni'' znak »<latex>{\mathrm{d}}</latex>«. Novi, infinitezimalni količini <latex>{\mathrm{d}}t</latex> in <latex>{\mathrm{d}}f</latex> sta ''diferenciala'' neodvisne in odvisne spremenljivke. Ker je odvod funkcije <latex>f</latex> v splošnem tudi funkcija, se za odvod uporablja tudi nekvocientni zapis » | + | Znak »<latex>\mathop {\lim }</latex>« je okrajšava za ''limito'', znak razlike »<latex>\Delta</latex>« pa preide v ''diferencialni'' znak »<latex>{\mathrm{d}}</latex>«. Novi, infinitezimalni količini <latex>{\mathrm{d}}t</latex> in <latex>{\mathrm{d}}f</latex> sta ''diferenciala'' neodvisne in odvisne spremenljivke. Ker je odvod funkcije <latex>f</latex> v splošnem tudi funkcija, se za odvod uporablja tudi nekvocientni zapis »<latex>f^\prime</latex>«. Diferencial <latex>{\mathrm{d}}f</latex> določa torej produkt odvoda <latex>f^\prime</latex> in diferenciala <latex>{\mathrm{d}}t</latex>. |
Redakcija: 19:16, 12. julij 2010
Imejmo časovno funkcijo![](/wiki/latex_enacbe/d6e3af948a34fd5f432cb9d377a98ef0.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/e358efa489f58062f10dd7316b65649e.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/4ce80b27c365b45e3249c57d395dde68.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/d6e3af948a34fd5f432cb9d377a98ef0.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/9ed604ce9f365a3b362d4d9a9c2076bd.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/59bad585e6bedbff4e3a2da83f03a8db.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/7f1dee600895577b0933c70660e0030e.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/8fa14cdd754f91cc6554c9e71929cce7.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/5a72f1304af0783657605aed0e38201a.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/5a72f1304af0783657605aed0e38201a.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/3b75b5064c8fa8db8c350d93a8f420ef.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/7f1dee600895577b0933c70660e0030e.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/5a72f1304af0783657605aed0e38201a.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/dfcf79e3d5443ac2ec1e8739062d54e2.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/8fa14cdd754f91cc6554c9e71929cce7.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/e358efa489f58062f10dd7316b65649e.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/038870aaef214d51325ec8ba10b89001.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/7520c6a4656aefdb6ce57bc92b6640d8.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/967878d1da852d4b07a961e3168b0fff.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/a15ded88c7a1d76ca11e68767eec08da.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/1f43cea420122dcaeea4eca615a4eeee.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/342864957cfc639b27368cb699326343.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/8fa14cdd754f91cc6554c9e71929cce7.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/1e519606e956f1a22a01608b9d209ff6.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/342864957cfc639b27368cb699326343.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/1e519606e956f1a22a01608b9d209ff6.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/1f43cea420122dcaeea4eca615a4eeee.gif)
Najpreprostejša je konstantna funkcija: g(t) = C. Upodablja jo premica, ki je vzporedna abscisni osi. Pri vsakem intervalu Δt je Δg = 0, odvod konstante je nič. Odvod linearne funkcije h(t) = kt + n je h′ = k, saj je Δh = kΔt; o drugih več kasneje. Izpostavimo tudi nekaj lastnosti odvoda, te izhajajo iz definicije: (af)′ = af′ in (f + g)′ = f′ + g′ ter f(g)′ = f′g′.
Podpoglavja:
![]() | 5.3.1 Časovni odvodi in diferenciali v elektrotehniki![]() |