e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
 
Vrstica 1: Vrstica 1:
-
[[Slika:OET2_a_poglavje_27_slika_15.svg‎|thumb|Sestavljena vezave treh kompleksnih bremen.]]
+
[[Slika:eele_slika_visji_037.svg|thumb|Slika 37: Sestavljena vezave treh kompleksnih bremen.]]
-
O sestavljeni vezavi bremen govorimo takrat, kadar so elementi vzporedno-zaporedno vezani. Pri določevanju nadomestne imitance se poslužujemo združevanja v smislu prejšnih dveh osnovnih vezav. Izrazimo nadomestni imitanci vezja treh osnovnih ali že združenih dvopolov z impedancami <latex>{\underline Z _1}</latex>, <latex>{\underline Z _2}</latex> in <latex>{\underline Z _3}</latex> (slika 15). Prvi dve združimo v impedanco <latex>{\underline Z _{12}}</latex>, njej recipročni admitanci <latex>{\underline Y _{12}}</latex> pa prištejemo še admitanco tretjega bremena:  
+
O sestavljeni vezavi bremen govorimo takrat, kadar so elementi vzporedno-zaporedno vezani. Pri določevanju nadomestne imitance se poslužujemo združevanja v smislu prejšnih dveh osnovnih vezav. Izrazimo nadomestni imitanci vezja treh osnovnih ali že združenih dvopolov z impedancami <latex>{\underline Z _1}</latex>, <latex>{\underline Z _2}</latex> in <latex>{\underline Z _3}</latex> (slika 37). Prvi dve združimo v impedanco <latex>{\underline Z _{12}}</latex>, njej recipročni admitanci <latex>{\underline Y _{12}}</latex> pa prištejemo še admitanco tretjega bremena:  

Trenutna redakcija s časom 17:32, 12. julij 2010

Slika 37: Sestavljena vezave treh kompleksnih bremen.
O sestavljeni vezavi bremen govorimo takrat, kadar so elementi vzporedno-zaporedno vezani. Pri določevanju nadomestne imitance se poslužujemo združevanja v smislu prejšnih dveh osnovnih vezav. Izrazimo nadomestni imitanci vezja treh osnovnih ali že združenih dvopolov z impedancami
,
in
(slika 37). Prvi dve združimo v impedanco
, njej recipročni admitanci
pa prištejemo še admitanco tretjega bremena:



Sestavljeno breme naj bo priključeno na tokovni vir, ki mu pripada kazalec
. Kazalcu napetosti
sestavljenega bremena ustreza produkt
; od tu sledita kazalca preostalih tokov in kazalca napetosti prvih dveh bremen:



Iz preprostega primera je razvidno, da je način dela enak kot pri enosmernih uporovnih vezjih. Tamkajšnje realne enačbe zamenjujejo tokrat kompleksne; potrebna računska opravila so zaradi tega ustrezno daljša. V ilustracijo naj bo naslednji zgled.


Zgled 4

Impedance bremen v vezju so:
,
in
; prvo breme ima delno kapacitivni značaj, drugo čisto induktivni, tretje pa ima čisto uporovni značaj. Tok
vira naj določa kazalec
. Izračunajmo kazalce napetosti in tokov. ⇒ Sledimo zgoraj nakazanim korakom:






in



in



Podpoglavja:


2.3.1 Vzporedno vezje upora in kondenzatorja 2.4.1 Realna in imaginarna dela imitanc

Osebna orodja