e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
m (1 revision)
 
(One intermediate revision not shown)
Vrstica 1: Vrstica 1:
V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je ''t''<sub>0</sub> čas preklopa stikala ''S'', potem velja dvoje: da je vrednost toka ''i'' skozi tuljavo tik po ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti ''u'' na kondenzatorju tik po času ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim:
V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je ''t''<sub>0</sub> čas preklopa stikala ''S'', potem velja dvoje: da je vrednost toka ''i'' skozi tuljavo tik po ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti ''u'' na kondenzatorju tik po času ''t''<sub>0</sub> tolikšna, kot je bila tik pred njim:
-
za tok ''i'' tuljave velja: ''i''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''i''(''t''<sub>0</sub> - 0)
+
za tok ''i'' tuljave velja: ''i''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''i''(''t''<sub>0</sub> - 0),
-
za napetost ''u'' kondenzatorja velja: ''u''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''u''(''t''<sub>0</sub> - 0)
+
za napetost ''u'' kondenzatorja velja: ''u''(''t''<sub>0</sub> + 0) = ''u''(''t''<sub>0</sub> - 0).
Simbolična zapisa »''t''<sub>0</sub> - 0« in »''t''<sub>0</sub> + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala.
Simbolična zapisa »''t''<sub>0</sub> - 0« in »''t''<sub>0</sub> + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala.
Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji ''infinitezimalnega računa'': to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«<ref>Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.</ref>. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju.
Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji ''infinitezimalnega računa'': to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«<ref>Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.</ref>. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju.
-
 
-
 
-
 

Trenutna redakcija s časom 09:20, 8. junij 2010

V električnem vezju imamo trdno oporo v Kirchhoffovih zakonih, katerima se po novem pridružujeta tudi zveznosti tuljavinega toka in kondenzatorjeve napetosti. Če je t0 čas preklopa stikala S, potem velja dvoje: da je vrednost toka i skozi tuljavo tik po t0 tolikšna, kot je bila tik pred njim, in da je vrednost napetosti u na kondenzatorju tik po času t0 tolikšna, kot je bila tik pred njim:

za tok i tuljave velja: i(t0 + 0) = i(t0 - 0),

za napetost u kondenzatorja velja: u(t0 + 0) = u(t0 - 0).

Simbolična zapisa »t0 - 0« in »t0 + 0« označujeta trenutka tik pred in tik po preklopu stikala.

Da bo analiza električnega vezja, ki je v prehodnem stanju, primerno stekla, moramo najprej spoznati dve osnovni operaciji infinitezimalnega računa: to sta odvod in integral funkcije. K sreči smo bili obema že zelo blizu, le da ju nismo tako imenovali: »zelo malo je manjkalo, da bi hitrosti spreminjanja neke količine rekli odvod in da bi vsoti majhnih prispevkov rekli integral«[1]. Hitrost spreminjanja je bila ključna pri električnem toku in indukciji, majhne energijske prispevke pa smo seštevali pri elektrenju in magnetenju.


Opombe

  1. Infinitezimalen pomeni neznaten ali zelo majhen. Očeta infinitezimalnega računa sta angleški fizik in matematik Isaac Newton in nemški matematik Gottfried Wilhelm Leibnitz.



5.1 Električno vezje v prehodnem stanju 5.3 Odvod funkcije

Osebna orodja