1.1.3.3 Zapis trenutne vrednosti sinusne količine

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Fotografija 51

Fotografija 55

Fizikalne količine so znanstveniki opredelili tako, da jih lahko merimo in računamo. Čeprav je sinusna oblika izmeničnih količin tista, s katero to naredimo najenostavneje, pa sl. 1.9 pove, da tako enostavno, kot z enosmernimi količinami, gotovo ne gre. Za računanje s sinusno količino pa najprej potrebujemo njen matematični zapis. Po podobi kroga enote (sl. 1.10) je na sl. 1.11 narisan krog, katerega polmer je določen s kazalcem »dolžine^[1]« U_max. Če kazalec U_max zavrtimo iz položaja po sl. 1.11 v nasprotni smeri urinega kazalca, bosta kot in kotu pripadajoča nasprotna kateta pravokotnega trikotnika naraščala. Pri kotu α = 90 ° doseže kateta »dolžino« U_max, z nadaljnjim naraščanjem kota se začne njena dolžina zmanjševati … Grafični potek take odvisnosti katete od kota (sl. 1.12 b) ima sinusno obliko. Trenutno vrednost sinusne količine lahko torej zapišemo in računamo z enačbami, kot sta en. 1.2 in 1.3:

ali tudi

Primer:

Izračunaj trenutne vrednosti sinusne napetosti, katere maksimalna vrednost ja 100 V, pri kotih 0 °, 30 °, 60 ° in 90 °.

Rešitev

Kot α (°) ni enostavno merljiv ali kako drugače določljiv. Zato bomo v nadaljevanju enačbi 1.2 in 1.3 preuredili v obliko, ki kot α izraža z merljivima količinama – s frekvenco sinusne količine in časom.

Opombe

1. ↑ v merilu, npr. 100 V ≡ 1 cm oziroma 100 V/cm

1.1.3.2 Trenutna vrednost sinusne količine

1.1.3.4 Kako dobimo sinusno električno napetost?