5.12 Praznjenje tuljave

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Slika 104: Tuljavino polnilno in praznilno vezje.

Slika 105: Napetosti na elementih sta si nasprotni; nenarisani tok skozi tuljavo je sorazmeren napetosti

.

Kot primer nekočljivega izklopa tuljave naj služi vezje z dvema stikaloma (slika 104). Ob t₀ = 0 s sprožimo s prvim polnjenje, ki se pri toku skozi upora in tuljavo polni s časovno konstanto τ₁₂ = L / (R₁ + R₂), z drugim stikalom pa v trenutku t₁ s kratkostičenjem vzpostavimo dva ločena tokokroga: v levem določata tok vir in prvi upor, v desnem tokokrogu pa se odvija praznjenje tuljave.

Naj ima tok tuljave ob času t₁ vrednost I₁. Enačba druge zanke je naslednja:

Zadnjo enačbo odvajajmo, dobimo enačbo za napetost in časovno konstanto:

Možna rešitev za napetost na tuljavi je:

Tik po vklopu drugega stikala ima tok skozi tuljavo vrednost I₁, kar da:

Napetost tuljave določa funkcija

Napetost na drugem uporu in tok ob praznjenju tuljave sta (slika 105):

Po nekaj časovnih konstantah se tuljava izprazni, akumulirana energija se v celoti pretvori v toploto v drugem uporu in brez nevšečnih iskrenj lahko izklopimo obe stikali, tuljava je pripravljena za nov vklop. Zanimiv je morda še tok skozi drugo stikalo:

5.11 Izklop tuljave

6 Resonančni pojavi (višji nivo)