Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Poskus 6.1.2:
Zaporedno vezavo upora z upornostjo 1 kΩ in kondenzatorja s kapacitivnostjo 0,2 μF priključimo na generator pravokotnih impulzov 5 V / 50 Hz (sl. 6.1.5).
Z dvokanalnim osciloskopom opazujmo obliki napetostnih impulzov na RC členu in kondenzatorju. Opazovanje ponovimo še pri kapacitivnosti kondenzatorja 1 μF in 4,7 μF. Ugotovitve prikazuje sl. 6.1.6.
- Oblika napetostnega impulza na kondenzatorju je popačena.
- Čim večja je časovna konstanta RC člena, tem večje je popačenje oblike napetostnega impulza na kondenzatorju.
Pri R = 1 kΩ in C = 0,2 μF ponovimo poskus s povečevanjem frekvence od 100 Hz proti 10 kHz. Učinek prikazuje sl. 6.1.7.
- Pri stalni časovni konstanti prehodnega pojava popačenje impulzov s frekvenco narašča.
- Prehodni pojavi v električnih krogih z ohmsko upornostjo in kapacitivnostjo pačijo obliko časovnih potekov periodičnih električnih količin nesinusnih oblik.
- Popačenje oblike periodične količine je tem večje, čim večja je časovna konstanta prehodnega pojava τ v primerjavi s ponavljajočim se časom trajanja električne količine ti.
Ugotovljena popačenja, predvsem na področju digitalne tehnike, lahko močno nagajajo. Delovanje digitalnih naprav (npr. računalnikov, prenos informacij v digitalni obliki, krmiljenje naprav ...) temelji namreč na pravokotnih napetostnih impulzih. Ohmske upornosti uporov in vodnikov ter kapacitivnosti kondenzatorjev in PN spojev polprevodniških elementov teh naprav pa povzročajo prehodne pojave, ki omenjene impulze pačijo.
- Prehodni pojavi povzročajo zakasnitve v delovanju in omejujejo frekvenčno območje delovanja digitalnih naprav.
6.1.1 Časovni poteki RC prehodnih pojavov | 6.1.3 Uporaba RC prehodnih pojavov |