Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
![](javascript: loadPicture("Eele_slika_7_3_10.svg", 808);)
Poskus 7.3.3:
V nihajnem krogu iz poskusa 7.3.1 izmerimo napetosti v krogu pri resonančni frekvenci (sl. 7.3.10).
- Padec napetosti na delovni upornosti kroga (če upoštevamo tudi izgubni upornosti tuljave in kondenzatorja) je približno enaka napetosti izvora.
- Padca napetosti na tuljavi in kondenzatorju sta enaki in veliko večji od napetosti izvora.
Kazalčni diagram izmeničnega kroga z zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja[1] dopušča možnost večjih napetosti na tuljavi in kondenzatorju od napetosti izvora, zato si oglejmo le odvisnost te razlike. Pri znanih dejstvih
in
ter z upoštevanjem
dobimo
- Napetosti na tuljavi in kondenzatorju v zaporednem nihajnem krogu sta pri resonančni frekvenci Q - krat večji od napetosti izvora ali napetosti na delovni upornosti kroga.
- Zaradi pojava ojačevanja napetosti imenujemo resonanco zaporednega nihajnega kroga napetostna resonanca.
Primer:
Primer:
Zaporedni nihajni krog ima pri resonančni frekvenci 5 kHz reaktanci XL = XC = 100 Ω in izgubno delovno upornost R = 2 Ω. Priključen je na generator izmenične napetosti 10 V / 5 kHz. Določi tok in moč delovanja izvora, fazni kot, padce napetosti, kakovost, širino prepustnega frekvenčnega pasu ter tok in moč izvora pri mejnih frekvencah nihajnega kroga.
Napetostno resonanco koristno uporabljamo na področju elektronike, predvsem v radijski, TV in krmilni tehniki. Na področju energetike, kjer so večje napetosti in moči izvorov, moramo biti pri konstrukciji električnih naprav in sistemov previdni. Delovanje le-teh na frekvencah, ki so blizu ali enake njihovi resonančni frekvenci, je lahko vzrok nepričakovano visokih napetosti, nevarnih za merilnike, izolacijo in tudi za človeka.
Opombe
- ↑ Osnove elektrotehnike 2, str ...
 7.3.1.4 Frekvenčna karakteristika impedance zaporednega nihajnega kroga
| 7.3.2 Vzporedni električni nihajni krog
|
