Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Poprečna moč pa, žal, ne da celovitega vpogleda v močnostne razmere v bremenu. Uvodoma smo opozorili na del energije, ki se v času negativne moči vrača viru, da se v resnici izmenjuje med bremenom in virom. Potrebovali bi torej mero, ki bi govorila o moči te izmenjave. Izhajali bomo iz izraza za moč bremena. Preoblikujmo ga na tale način:
Zgled 2
Motorju iz prvega zgleda izračunajmo jalovo moč. ⇒ Sklicujemo se na enačbi
in trigonometrično zvezo
iz česar sledi:
Podatek o jalovosti bremena je pomemben za distributerja električne energije. Zakaj? Zamislimo si zlobno možnost oziroma primer, ko bi se vsi koristniki električne energije dogovorili in na omrežje priključili zgolj kondenzatorje. Daljnovodne vrvi bi zasičevali zgolj polnilni toki (morda bi ti dosegli že nivo nazivnih tokov), števci delovne energije pa bi kazali nično porabo. Nek drug, resen odjemalec električne energije bi bil zaradi te igre odrinjen. Nerodno! Da bi bil učinek jalovosti bremena na omrežje čim manjši, zahteva distributer električne energije od vseh večjih odjemalcev to, da imajo vgrajen tudi števec jalove energije;[1] da ti to (sprejeto in čeravno vrnjeno) energijo tudi plačajo.
Opombe
- ↑ Jalova energija je definirana s produktom absolutne vrednosti jalove moči in časa.
2.5.1 Delovna ali aktivna moč | 2.5.3 Kompleksna moč |