Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Funkcijo![](/wiki/latex_enacbe/f0487acb3b3b6bf473f26db446e73cd2.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/800618943025315f869e4e1f09471012.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/1719e2ea715c6c5ca40007346016f7d3.gif)
Z združitvijo le-te s podobno za G sledi:
![](/wiki/latex_enacbe/4f673facbc100257e24a7335e76a2988.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/532414abe190c1593dfd1c149af333e2.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/8cd6291fcb3fd192552a81a706cf6a47.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/586a96f425da8205625a337733bd944a.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/846677ad60194649dcf990afd73a7a87.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/b7d9a71fb1dff6fcc345e3e110756928.gif)
Funkciji F, ki zadošča enačbi F′ = f, rečemo nedoločen integral funkcije f; to zapisujemo v naslednjih enakovrednih oblikah:
![](/wiki/latex_enacbe/86daf7dac34c2ca7ebfc646dc0235f06.gif)
Pridevnik »nedoločen« stoji zato, ker se funkcija F od funkcije G, od funkcije zgornje meje določenega integrala, razlikuje za aditivno konstanto. Zapis F(t) = ∫f(t)dt bi lahko razumeli tudi kot nekakšno nedoločeno vsoto paketov f(t)dt, kateri bi mogli brez škode prišteli poljubno konstanto. Nadalje vidimo, da je iskanje nedoločenega integrala F funkcije f opravilo, ki je obratno odvajanju: iskanje funkcije F ustreza iskanju tiste funkcije, katere odvod je funkcija f.
![]() | 5.6 Zveza med določenim in nedoločenim integralom![]() |