Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Zadnja, navidezna moč je definirana z absolutno vednostjo kompleksne moči:

Imenovanje moči opravičuje zadnji zapis: če bi z instrumentoma, ki merita efektivno vrednost harmonične količine, merili tok in napetost bremena, bi produkt odčitkov posredoval zgolj navidezno (namišljeno) moč bremena.[1]
Zgled 4
Motorju iz predhodnih zgledov izračunajmo še navidezno moč. ⇒ Iz efektivnih vrednosti napetosti in toka sledi:

lahko pa jo dobimo tudi s pitagorejsko vsoto delovne in jalove moči,

Opombe
- ↑ V enosmernem vezju je produkt napetosti in toka bremena enak njegovi moči; v izmeničnem vezju produkt deležov povrnjene in nepovrnjene električne energije ne loči, ju »enači«.
![]() | 3 Zahtevnejše vezave v izmeničnem krogu (višji nivo)![]() |