3.4 Tokovni delilnik

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Če zaporedno vezavo dvopolov spremenimo v vzporedno, dobimo tokovni oziroma admitančni delilnik (slika 7). Veji imata skupen kazalec napetosti, zato velja:

Kazalčna slika rezultira v trikotnik kazalcev tokov. Vse kar smo povedali pri impedančnem delilniku se tu (ob smiselnih zamenjavah) še enkrat ponovi.

Zgled 3.

V danem vezju, ki je vzbujano s harmoničnim virom krožne frekvence , določimo kapacitivnost kondenzatorja in upornost upora v drugi veji tako, da bosta temenski vrednosti tokov enaki in da bo tok v drugi veji fazno prehiteval tok v prvi veji za 90 °!^[1]; ⇒ Karakter prve veje je induktiven, zato kazalec njenega toka zaostaja za kazalcem napetosti; kazalec toka druge veje tega prehiteva za 90° in mu je po absolutni vrednosti enak (slika 8). Njun grafičen odnos povzema relacija , kar je v resnici zahteva, ki jo mora izpolniti admitančni delilnik:

in

Kratek račun pokaže, da bo zahtevam naloge zadoščeno, ko bosta impedanci vej v potrebni relaciji; iz nje sledi:

in .

Opombe

1. ↑ Zahtevi sta pogoj za učinkovit zagon enofaznega asinhronskega motorja z dvema navitjema. Kondenzator, ki služi faznemu zamiku tokov, je običajno pritrjen na ohišje motorja.

3.3 R-C delilnik

3.5 Prilagoditev