1.1.2 Efektivna vrednost periodične funkcije

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Moč v uporu, , energija v kondenzatorju, , in energija v tuljavi, , so sorazmerne kvadratu toka oziroma napetosti. Če bosta napetost na kondenzatorju (ali uporu) ali tok skozi tuljavo (ali upor) periodična, bosta takšni tudi ustrezni energiji oziroma moč; smiselno je torej govoriti o poprečjih moči in energij oziroma o srednjih vrednostih kvadrata napetosti in kvadrata toka. Kvadratna korena teh srednjih vrednosti določata novi značilnici; imenujemo ju efektivna vrednost toka in efektivna vrednost napetosti . Če ostaja delitev periode enaka kot pri srednji vrednosti, potem določa efektivno vrednost toka tale izraz:

Zgled 3.

Začnimo z impulznim tokom. Naj je čas trajanje impulza jakosti , pa čas pavze, da npr. pretikalo stikala v vodniku dvovoda med uporom in virom izmenjaje preklapljamo (slika 5). Določimo efektivno vrednost toka! ⇒ Perioda . Zaradi impulznosti zadostuje periodo razdeliti na dva intervala, trajanj in . Za efektivno vrednost toka dobimo tole formulo:

Primer! Pri sklenjenem stikalu je tok skozi upor upornosti 20 Ω enak 3 A; pretikalo stikala preklapljamo tako, da je stikalo 1 s sklenjeno, 3 s pa razklenjeno. Efektivna vrednost toka je torej 1,5 A, srednja moč v uporu pa (1,5 A)² · 20 Ω = 45 W.

Efektivna vrednost harmonične funkcije

Pri harmonični napetosti (toku)

bomo postopali nekoliko drugače in se izognili nepregledni vsoti. Pišimo:^[1]

Izraz pod črto smo preoblikovali, se sklicevali na ničelno srednjo vrednost harmonične funkcije in dobili zelo enostaven rezultat:

Efektivna vrednost sinusne funkcije ustreza (okoli) 71 % temenske vrednosti.

Opombe

1. ↑
   

Podpoglavja:

• 1.1.2.1 Efektivna vrednost harmonične funkcije

1.1.1.1 Srednja vrednost harmonične funkcije

1.1.2.1 Efektivna vrednost harmonične funkcije