e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Skoči na: navigacija, iskanje
Slika:OET2 a poglavje 04 slika 05.svg
Pulzirajoči tok in njegova efektivna vrednost.
Moč v uporu,
, energija v kondenzatorju,
, in energija v tuljavi,
, so sorazmerne kvadratu toka oziroma napetosti. Če bosta napetost na kondenzatorju (ali uporu) ali tok skozi tuljavo (ali upor) periodična, bosta takšni tudi ustrezni energiji oziroma moč; smiselno je torej govoriti o poprečjih moči in energij oziroma o srednjih vrednostih kvadrata napetosti in kvadrata toka. Kvadratna korena teh srednjih vrednosti določata novi značilnici; imenujemo ju efektivna vrednost
toka
in efektivna vrednost
napetosti
. Če ostaja delitev periode enaka kot pri srednji vrednosti, potem določa efektivno vrednost toka
tale izraz:



Zgled 3.

Začnimo z impulznim tokom. Naj je čas
trajanje impulza jakosti
,
pa čas pavze, da npr. pretikalo stikala v vodniku dvovoda med uporom in virom izmenjaje preklapljamo (slika 5). Določimo efektivno vrednost toka! ⇒ Perioda
. Zaradi impulznosti zadostuje periodo razdeliti na dva intervala, trajanj
in
. Za efektivno vrednost toka dobimo tole formulo:



Primer! Pri sklenjenem stikalu je tok skozi upor upornosti 20 Ω enak 3 A; pretikalo stikala preklapljamo tako, da je stikalo 1 s sklenjeno, 3 s pa razklenjeno. Efektivna vrednost toka je torej 1,5 A, srednja moč v uporu pa (1,5 A)2 · 20 Ω = 45 W.


Efektivna vrednost harmonične funkcije

Pri harmonični napetosti (toku)



bomo postopali nekoliko drugače in se izognili nepregledni vsoti. Pišimo:[1]




Izraz pod črto smo preoblikovali, se sklicevali na ničelno srednjo vrednost harmonične funkcije in dobili zelo enostaven rezultat:



Efektivna vrednost sinusne funkcije ustreza (okoli) 71 % temenske vrednosti.


Opombe


Podpoglavja:


1.1.1.1 Srednja vrednost harmonične funkcije 1.1.2.1 Efektivna vrednost harmonične funkcije

Osebna orodja