Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
Obravnavani transformator je bil idealiziran, brez izgub in popolno sklopljenih navitij, idealni pa bi bil tisti, katerega jedro bi imelo neskončno permeabilnost (Rm = 0) oziroma neskončne induktivnosti, da bi bila nična tako magnetilni tok kot moč za magnetenje jedra. Podatek idealnega transformatorja sta v tem primeru števili N1 in N2 oziroma razmerje n. Električni simbol idealnega transformatorja je identičen prejšnjemu, le da impedance smiselno zamenjata števili ovojev (slika 67). Njegovi enačbi sta v resnici le dve, napetostna in tokovna:
![](/wiki/latex_enacbe/111d41d165e1fca3cad4fd95ab8e1fec.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/4a66ae06245c1e218679b4d3a20c75dd.gif)
Razmerje napetosti določa prestavno razmerje, razmerje protifaznih tokov pa recipročna vrednost prestavnega razmerja. Ko idealni transformator povezuje breme z virom, veljata še enačbi:[1]
![](/wiki/latex_enacbe/0fe5cc9b6ba0e14f7e8f38405b40b63d.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/a69e0eb6cd6b5165e06e4914de433eef.gif)
da sta vhodni in izhodni kompleksni moči enaki in da se impedanca bremena transformira na vhod s kvadratom prestave.
Opombe
- ↑ S pomočjo idealnega transformatorja moremo oblikovati še drugačno nadomestno vezje brezizgubnega transformatorja: vzporedno k primarnemu navitju idealnega transformatorja pridružimo tuljavo z induktivnostjo primarnega navitja. Primarni tok se v tem primeru deli v magnetilni skozi tuljavo in v ravnotežni skozi primar idealnega transformatorja (torej v smislu izraza za primarni tok).
![]() | 3.7.9 Uporaba transformatorja![]() |