Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m (1 revision) |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:OET2_a_poglavje_58_slika_09.svg|thumb|RLC vezje vzbujata dva harmonična vira.]] | [[Slika:OET2_a_poglavje_58_slika_09.svg|thumb|RLC vezje vzbujata dva harmonična vira.]] | ||
- | Če so viri v vezju koherentni (enakih frekvenc), se opravil lotimo z metodami, ki jih poznamo že iz enosmernih vezij. Nekaj več dela nas čaka v primeru nekoherentnih virov. Vezje rešujemo s pomočjo kompleksnega računa in po korakih: prvič, kot da je aktiven le prvi, drugič le drugi vir | + | Če so viri v vezju koherentni (enakih frekvenc), se opravil lotimo z metodami, ki jih poznamo že iz enosmernih vezij. Nekaj več dela nas čaka v primeru nekoherentnih virov. Vezje rešujemo s pomočjo kompleksnega računa in po korakih: prvič, kot da je aktiven le prvi, drugič le drugi vir in tako do zadnjega vira. Delne rešitve pretvorimo zatem v časovne zapise in jih kot takšne tudi seštejemo ter s tem pridobimo končno rešitev za napetosti in toke v vezju. |
- | '''Zgled 4' | + | '''Zgled 4''' |
- | Vezje elementov <latex>R-L-C</latex> s podatki <latex>R=10\,\Omega</latex>, <latex>C=100\,{\mathrm{\mu F}}</latex> in <latex>L=25\,{\mathrm{mH}}</latex> vzbujata vira z napetostma <latex>u_1=10\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> in <latex>u_2=20\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> (slika 9). Izračunajmo delovno moč v uporu | + | Vezje elementov <latex>R-L-C</latex> s podatki <latex>R=10\,\Omega</latex>, <latex>C=100\,{\mathrm{\mu F}}</latex> in <latex>L=25\,{\mathrm{mH}}</latex> vzbujata vira z napetostma <latex>u_1=10\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> in <latex>u_2=20\,{\mathrm{V}}\cdot \cos (400\,{\mathrm{s^{-1}}}\,t)</latex> (slika 9). Izračunajmo delovno moč v uporu. ⇒ Kazalca napetosti harmoničnih virov sta: <latex>\underline U _1={\mathrm{10\,V}}</latex> in <latex>\underline U _2={\mathrm{-j10\,V}}</latex>. |
Admitance bremen so: | Admitance bremen so: | ||
Vrstica 19: | Vrstica 19: | ||
- | Neznanka | + | Neznanka naj bo kazalec <latex>\underline V</latex> potenciala zgornjega spojišča, ko za spodnjega izberemo potencial 0 V. Izrazimo kazalce tokov: |
Redakcija: 08:44, 8. junij 2010
Slika:OET2 a poglavje 58 slika 09.svg
RLC vezje vzbujata dva harmonična vira.
Če so viri v vezju koherentni (enakih frekvenc), se opravil lotimo z metodami, ki jih poznamo že iz enosmernih vezij. Nekaj več dela nas čaka v primeru nekoherentnih virov. Vezje rešujemo s pomočjo kompleksnega računa in po korakih: prvič, kot da je aktiven le prvi, drugič le drugi vir in tako do zadnjega vira. Delne rešitve pretvorimo zatem v časovne zapise in jih kot takšne tudi seštejemo ter s tem pridobimo končno rešitev za napetosti in toke v vezju.
Zgled 4
![](/wiki/latex_enacbe/6a80ff9a33e45c03081a1ccd25d285c6.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/f7d57e0d64fb6653c772fe1f9c5b9002.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/07d4eaf9560be48afb9c9a277617b3f0.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/d3ee0acdcbdca829af404800dcb61c12.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/10b82c04e8055277f5b0356e7a636a99.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/3771b7d5bce048f7d54d8fd1a98d3139.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/ad1323c53049183c5858874df0dd108f.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/cf5f0712c53e428ea6a3e60d9e2b6230.gif)
Admitance bremen so:
![](/wiki/latex_enacbe/03b5d169abc8a5953f9cfe10675d5610.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/0a4545b8e5c0001170832cf8935a01ce.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/3909793cf77f9344bad9174eb303f21a.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/b3c034e7f0b2c7ab05146c15b04b71b7.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/6b32f5a3fd5bd496cdb9c5421b787b17.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/9b63aaf7ee3ebb143f50557db7a61e1c.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/b3a3976d42e33f50db80050690bc609e.gif)
Vsota kazalcev vejnih tokov v tem spojišču je enaka nič:
![](/wiki/latex_enacbe/1bece0b638437302a1f676c6edce1588.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/ccfd80030c423c704a7804f06ab679e7.gif)
Od tu sledi kazalec potenciala:
![](/wiki/latex_enacbe/0f71d189b6a748070891c993e04de51a.gif)
Kazalec moči v uporu je:
![](/wiki/latex_enacbe/2ed49d4faf5e18aac4707ec8d4532aa8.gif)
Delovna moč v uporu je 4,26 W, jalova moč pa je (seveda) enaka nič.
![]() | 3.9 Bilanca moči v izmeničnem vezju![]() |