e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
m (1 revision)
Vrstica 6: Vrstica 6:
-
Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.<ref>Delilnik moremo razumeti tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan <latex>C</latex> delilnik, ki ga moremo po novem razumeti tudi kot impedančnega. Pravi <latex>C</latex> delilnik bi bil v enosmernih razmerah (pri <latex>\omega = 0</latex>) možen le v primeru, ko bi bila kondenzatorja idealna (<latex>G_2=G_1=0</latex>). Delilno razmerje idealnega <latex>C</latex> delilnika ima le tisti realen <latex>C</latex> delilnik, za katerega velja relacija  <latex>G_2/C_2=G_1/C_1</latex>, vendar je ta takrat v resnici uporovni delilnik.</ref>
+
Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.<ref>Delilnik lahko razumemo tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan <latex>C</latex> delilnik, ki ga moremo po novem razumeti tudi kot impedančnega. Pravi <latex>C</latex> delilnik bi bil v enosmernih razmerah (pri <latex>\omega = 0</latex>) možen le v primeru, ko bi bila kondenzatorja idealna (<latex>G_2=G_1=0</latex>). Delilno razmerje idealnega <latex>C</latex> delilnika ima le tisti realen <latex>C</latex> delilnik, za katerega velja relacija  <latex>G_2/C_2=G_1/C_1</latex>, vendar je ta takrat v resnici uporovni delilnik.</ref>

Redakcija: 08:39, 8. junij 2010

Če uporovni in kondenzatorski delilnik združimo, dobimo
delilnik (slika 5). Ta je še vedno napetostni oziroma impedančni delilnik, za katerega velja že ugotovljeno razmerje:



Delitveno razmerje je odvisno od elementov delilnika in frekvence. Zanimivi sta dve skrajnosti: ko je vzbujalna frekvenca visoka in prevladujeta v ulomku imaginarna dela, se delilnik obnaša kot kondenzatorski, ko pa je frekvenca nizka in prevladujeta realna dela, pa se vede kot uporovni delilnik.[1]


Opombe

  1. Delilnik lahko razumemo tudi kot realen kondenzatorski delilnik, da prevodnosti uporov pomenita izolacijski prevodnosti kondenzatorjev. Ta slučaj postavlja pod vprašaj že poznan
    delilnik, ki ga moremo po novem razumeti tudi kot impedančnega. Pravi
    delilnik bi bil v enosmernih razmerah (pri
    ) možen le v primeru, ko bi bila kondenzatorja idealna (
    ). Delilno razmerje idealnega
    delilnika ima le tisti realen
    delilnik, za katerega velja relacija
    , vendar je ta takrat v resnici uporovni delilnik.



3.2 Merjenje impedance 3.4 Tokovni delilnik

Osebna orodja