Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
m (1 revision) |
|||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_05.svg|thumb|Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]] | [[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_05.svg|thumb|Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]] | ||
[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_06.svg|thumb|Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]] | [[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_06.svg|thumb|Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]] | ||
- | Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju | + | Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira. |
- | In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 5) in se vprašajmo kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna | + | In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 5) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči: |
Vrstica 22: | Vrstica 22: | ||
- | Izraz spominja na enosmerno vezje | + | Izraz spominja na enosmerno vezje, kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk; <latex>U_{\mathrm{g\,ef.}}</latex> in notranjo upornostjo <latex>R_{\mathrm{g}}</latex> priključili breme z upornostjo <latex>R_{\mathrm{b}}</latex> in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: Aktivna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa: |
Vrstica 28: | Vrstica 28: | ||
- | Odgovor je tu | + | Odgovor je tu. Delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme ''prilagojeno'' na realen harmonični vir. |
Redakcija: 22:09, 7. junij 2010
Slika:OET2 a poglavje 38 slika 05.svg
Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.
Slika:OET2 a poglavje 38 slika 06.svg
Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme.
Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.
![](/wiki/latex_enacbe/db89b3298871c981c0548bda2bc2bcce.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/3c928cc5d7522f46b318932678ff4f64.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/183ae5214862645273b530e2a76dcc14.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/e4a081b9f544639fb29003bffb4255e7.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/e245f68c8365a7dc02c120b318d08f99.gif)
Amplitudo toka določa kvocient amplitude napetosti neodvisnega vira in absolutne vrednosti vsote notranje impedance in impedance bremena:
![](/wiki/latex_enacbe/171e0455f3f8a1c6f9c00e6c16b6aba5.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/8a78b06c35cbef60aa88d730db9ee336.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/a1f63a44276aa4ae7cfd7dc560fb55ac.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/e4a081b9f544639fb29003bffb4255e7.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/127bd590a58d516a0a68706e9831a9cf.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/ff44d94dd48b3546da474d0447e46d59.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/00f4267f03f7895f82972ccf7497cf41.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/6830736e0f59aa2ce1e0e0d7f1f31ff6.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/8a78b06c35cbef60aa88d730db9ee336.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/f85f2ffae41485f873cda65726be65e8.gif)
Odgovor je tu. Delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme prilagojeno na realen harmonični vir.
![](/wiki/latex_enacbe/807eb9f94104d126ba01b39c5d297167.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/db89b3298871c981c0548bda2bc2bcce.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/df10562933d465f9f76b88c83f0bfd5d.gif)
Zanimiva sta tudi kazalca napetosti na notranjem elementu in na bremenu:
![](/wiki/latex_enacbe/b878487abc7314585955ac7224a49b50.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/4ebcddfad93b2fb0b8dbe362f33748af.gif)
![](/wiki/latex_enacbe/8aef68fac034d5431c2c1bb8b19d27ee.gif)
![]() | 3.6 Tokovni generator![]() |