1.3.3 Grafično seštevanje (odštevanje) kazalcev

Kazalci kot »vektorji« izkažejo svojo prednost pri grafičnem upodabljanju; nastali sliki v kompleksni ravnini rečemo ''kazalčni diagram''. Kadar sta kazalca <latex>{\underline U _1}</latex> in <latex>{\underline U _2}</latex> podana kot kompleksni količini, ju seštejemo tako, da ločeno seštejemo njuna realna in ločeno njuna imaginarna dela, grafično pa ju seštejemo (kot pri vektorjih) po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu. Kazalec <latex>{\underline U _3} = {\underline U _1} + {\underline U _2}</latex> pridobimo tako, da na konico enega kazalca priložimo drug kazalec, nato pa povežemo izhodišče s koncem slednjega (slika 8). Podobno je pri odštevanju, <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} - {\underline U _2}</latex>, saj je <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} + (-{\underline U _2})</latex>; kazalec <latex>-{\underline U _2}</latex> je kazalcu <latex>{\underline U _2}</latex> nasproten oziroma ''protifazen''.

Kazalci kot »vektorji« izkažejo svojo prednost pri grafičnem upodabljanju; nastali sliki v kompleksni ravnini rečemo ''kazalčni diagram''. Kadar sta kazalca <latex>{\underline U _1}</latex> in <latex>{\underline U _2}</latex> podana kot kompleksni količini, ju seštejemo tako, da ločeno seštejemo njuna realna in ločeno njuna imaginarna dela, grafično pa ju seštejemo (kot pri vektorjih) po trikotniškem oziroma paralelogramskem pravilu. Kazalec <latex>{\underline U _3} = {\underline U _1} + {\underline U _2}</latex> pridobimo tako, da na konico enega kazalca priložimo drug kazalec, nato pa povežemo izhodišče s koncem slednjega (slika 8). Podobno je pri odštevanju, <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} - {\underline U _2}</latex>, saj je <latex>{\underline U _4} = {\underline U _1} + (-{\underline U _2})</latex>; kazalec <latex>-{\underline U _2}</latex> je kazalcu <latex>{\underline U _2}</latex> nasproten oziroma ''protifazen''.

{{Hierarchy footer}}

{{Hierarchy footer}}