1.1 Periodična funkcija

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

Redakcija: 16:09, 14. maj 2010 (view source) Admin (Pogovor | prispevki) m (1 revision) ← Starejša redakcija		Redakcija: 23:24, 19. maj 2010 (view source) Andrej (Pogovor | prispevki) Novejše urejanje →
Vrstica 1:		Vrstica 1:
-	[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 01.svg|thumb|Periodična količina, tok <latex>i</latex>, in njegova perioda <latex>T</latex>.]]	+	[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 01.svg|thumb|Periodična količina, tok <latex>i</latex> in njegova perioda <latex>T</latex>.]]
	[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 02.svg|thumb|Periodičen tok ima vrhove pri 0,5 ms, 4,5 ms, itn., vznožja pa pri 3,5 ms, 7,5 ms itn.]]		[[Image:OET2 a poglavje 01 slika 02.svg|thumb|Periodičen tok ima vrhove pri 0,5 ms, 4,5 ms, itn., vznožja pa pri 3,5 ms, 7,5 ms itn.]]
	Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih ''sekvenc'' oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče ''sekvence'' oziroma ''perioda'' <latex>T</latex>. Njej recipročna vrednost je pogostnost oziroma ''frekvenca'' <latex>f=1/T</latex>; ta pove, koliko enakih prizorov se funkciji primeri v eni sekundi. Kadar je naprimer tok <latex>{i(t)}</latex> periodičen in ima periodo <latex>T</latex>, zapišemo to njegovo lastnost takole:		Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih ''sekvenc'' oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče ''sekvence'' oziroma ''perioda'' <latex>T</latex>. Njej recipročna vrednost je pogostnost oziroma ''frekvenca'' <latex>f=1/T</latex>; ta pove, koliko enakih prizorov se funkciji primeri v eni sekundi. Kadar je naprimer tok <latex>{i(t)}</latex> periodičen in ima periodo <latex>T</latex>, zapišemo to njegovo lastnost takole:
Vrstica 10:		Vrstica 10:
-	'''Zgled 1.'''	+	'''Zgled 1'''
	Časovni diagram toka je žagaste oblike (slika 2). Z njega odčitajmo periodo in izračunajmo frekvenco! ⇒ Sekvenc, ki se ponavljajo, je več in nobena ni boljša od druge. Izberimo tisto med časoma 3,5 ms in 7,5 ms. Perioda <latex>T</latex> je torej 4 ms, frekvenca pa 1/4 ms = 250 Hz.		Časovni diagram toka je žagaste oblike (slika 2). Z njega odčitajmo periodo in izračunajmo frekvenco! ⇒ Sekvenc, ki se ponavljajo, je več in nobena ni boljša od druge. Izberimo tisto med časoma 3,5 ms in 7,5 ms. Perioda <latex>T</latex> je torej 4 ms, frekvenca pa 1/4 ms = 250 Hz.
	{{Hierarchy footer}}		{{Hierarchy footer}}

---

Redakcija: 23:24, 19. maj 2010

Ponovljivost oziroma periodičnost funkcije kar najbolj nazorno prikaže časovni diagram (slika 1); oblikuje ga niz enakih sekvenc oziroma prizorov. Pomemben podatek funkcije je čas trajanja ponavljajoče sekvence oziroma perioda . Njej recipročna vrednost je pogostnost oziroma frekvenca ; ta pove, koliko enakih prizorov se funkciji primeri v eni sekundi. Kadar je naprimer tok periodičen in ima periodo , zapišemo to njegovo lastnost takole:

Kaj zapis sporoča? Če bi časovni diagram toka kopirali na prosojen list, tega pa nato položili na originalni list tako, da bi se diagrama prekrivala, bi trdili, da sta to podobi iste funkcije, ko pa bi prosojen list premikali vzdolž časovne osi in dosegli novo lego prekrivanja, bi trditi isto: da sta diagrama podobi iste funkcije. Najkrajši potreben premik lista ustreza ravno periodi .

Zgled 1

Časovni diagram toka je žagaste oblike (slika 2). Z njega odčitajmo periodo in izračunajmo frekvenco! ⇒ Sekvenc, ki se ponavljajo, je več in nobena ni boljša od druge. Izberimo tisto med časoma 3,5 ms in 7,5 ms. Perioda je torej 4 ms, frekvenca pa 1/4 ms = 250 Hz.

Podpoglavja:

• 1.1.1 Poprečna vrednost periodične funkcije
• 1.1.2 Efektivna vrednost periodične funkcije

1 Osnovni pojmi izmeničnih električnih količin (višji nivo)

1.1.1 Poprečna vrednost periodične funkcije