Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
(Primerjava redakcij)
Redakcija: 10:21, 6. april 2010
Zadnja, navidezna moč je definirana z absolutno vednostjo kompleksne moči:
![](/wiki/latex_enacbe/c14f841ca6c5041d79565ef331294eec.gif)
Imenovanje moči opravičuje zadnji zapis: če bi z instrumentoma, ki merita efektivno vrednost harmonične količine, merili tok in napetost bremena, bi produkt odčitkov posredoval zgolj navidezno (namišljeno) moč bremena.[1]
Zgled 4.
Motorju iz predhodnih zgledov izračunajmo še navidezno moč. ⇒ Iz efektivnih vrednosti napetosti in toka sledi:
![](/wiki/latex_enacbe/d651d9092dffefa7131f9004ac837faa.gif)
moremo pa jo dobiti tudi s pitagorejsko vsoto delovne in jalove moči,
![](/wiki/latex_enacbe/3618489db0cfbe45d4b0c6e612215bd0.gif)
Opombe
- ↑ V enosmernem veziju je produkt napetosti in toka bremena enak njegovi moči; v izmeničnem vezju produkt deležov povrnjene in nepovrnjene električne energije ne loči, ju »enači«.
![]() | 3 Zahtevnejše vezave v izmeničnem krogu (višji nivo)![]() |