e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
 
(2 intermediate revisions not shown)
Vrstica 1: Vrstica 1:
-
[[Slika:OET2_a_poglavje_24_slika_11.svg‎|thumb|Zaporedno RLC vezje ali zaporedni nihajni krog.]]
+
[[Slika:eele_slika_visji_033.svg|thumb|Slika 33: Zaporedno RLC vezje ali zaporedni nihajni krog.]]
-
[[Slika:OET2_a_poglavje_24_slika_12.svg‎|thumb|Kazalčni diagram toka in napetosti v zaporednem RLC nihajnem vezju.]]
+
[[Slika:eele_slika_visji_034.svg‎|thumb|Slika 34: Kazalčni diagram toka in napetosti v zaporednem RLC nihajnem vezju.]]
-
Zakaj imenujemo zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja zaporedni nihajni krog, bomo pojasnili v okviru razdelka o resonanci (slika 11). Kakorkoli, impedanca vezja je vsekakor enaka vsoti delnih impedanc:  
+
Zakaj imenujemo zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja zaporedni nihajni krog, bomo pojasnili v okviru razdelka o resonanci (slika 33). Kakorkoli, impedanca vezja je vsekakor enaka vsoti delnih impedanc:  
Vrstica 28: Vrstica 28:
-
Pozornost vzbudita zadnja dva, kazalca napetosti sta protifazna (slika 12). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je  
+
Pozornost vzbudita zadnja dva, kazalca napetosti sta protifazna (slika 34). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je  
Vrstica 36: Vrstica 36:
'''Zgled 2'''   
'''Zgled 2'''   
-
Zaporednemu vezju elementov s podatki R = 2 <latex>\Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj.&nbsp;⇒ Po enačbah so:  
+
Zaporednemu vezju elementov s podatki <latex>R = 2 \, \Omega</latex>, <latex>\omega</latex>L = 3 <latex>\Omega</latex> in <latex>\omega</latex>C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj.&nbsp;⇒ Po enačbah so:  

Trenutna redakcija s časom 16:54, 15. julij 2010

Slika 33: Zaporedno RLC vezje ali zaporedni nihajni krog.
Slika 34: Kazalčni diagram toka in napetosti v zaporednem RLC nihajnem vezju.

Zakaj imenujemo zaporedno vezavo upora, tuljave in kondenzatorja zaporedni nihajni krog, bomo pojasnili v okviru razdelka o resonanci (slika 33). Kakorkoli, impedanca vezja je vsekakor enaka vsoti delnih impedanc:



Absolutno vrednost impedance in njen fazni kot podajata izraza


in
.


Pozornost pritegne imaginarni del; pri višjih frekvencah je razlika pozitivna, pri nižjih pa negativna; nekje vmes, točneje, pri krožni frekvenci
velja:



Razlika je enaka nič in impedanca je enaka ravno upornosti
. Pri
ima vezje induktivni, pri
kapacitivni in pri
ima uporovni značaj.


Naj bo
kazalec toka. Kazalci napetosti so:


in
ter


Pozornost vzbudita zadnja dva, kazalca napetosti sta protifazna (slika 34). Kazalec napetosti med sponkama sestavljenega dvopola je



Zgled 2

Zaporednemu vezju elementov s podatki
,
L = 3
in
C = 0,2 S izračunajmo impedanco, admitanco in določimo značaj. ⇒ Po enačbah so:




Impedanca leži v IV. kvadrantu (
), značaj vezja je zato kapacitiven.



2.2.3 Zaporedno vezje upora in tuljave 2.3 Vzporedna vezava bremen

Osebna orodja