Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus
| Vrstica 2: | Vrstica 2: | ||
[[Image:eele_foto_083.jpg|thumb|right|Fotografija 83]] | [[Image:eele_foto_083.jpg|thumb|right|Fotografija 83]] | ||
[[Image:eele_foto_085.jpg|thumb|right|Fotografija 85]] | [[Image:eele_foto_085.jpg|thumb|right|Fotografija 85]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_195.jpg|thumb|right|Fotografija 195]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_196.jpg|thumb|right|Fotografija 196]] | ||
| + | [[Image:eele_foto_197.jpg|thumb|right|Fotografija 197]] | ||
<pomembno> | <pomembno> | ||
*Vodnike, ki povezujejo začetke navitij trifaznega generatorja s porabniki, imenujemo '''linijski vodniki''', označujemo pa jih z '''L<sub>1</sub>''', '''L<sub>2</sub>''' in '''L<sub>3</sub>'''. | *Vodnike, ki povezujejo začetke navitij trifaznega generatorja s porabniki, imenujemo '''linijski vodniki''', označujemo pa jih z '''L<sub>1</sub>''', '''L<sub>2</sub>''' in '''L<sub>3</sub>'''. | ||
Redakcija: 12:48, 24. avgust 2010
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_082.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_083.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_085.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_195.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_196.jpg", 1200);)
![](javascript: loadPicture("Eele_foto_197.jpg", 1200);)
- Vodnike, ki povezujejo začetke navitij trifaznega generatorja s porabniki, imenujemo linijski vodniki, označujemo pa jih z L1, L2 in L3.
- Vodnik, ki povezuje zvezdišče trifaznega generatorja z zvezdiščem porabnikov, imenujemo ničelni vodnik, označujemo pa ga z N.
- Napetosti med linijskimi vodniki in ničelnim vodnikom imenujemo fazne napetosti, označujemo pa jih s parom indeksov, ki določata vodnika, med katerima deluje napetost (U1N, U2N in U3N).
- Napetosti med linijskimi vodniki imenujemo medfazne napetosti, označujemo pa jih s parom indeksov, ki določata linijska vodnika, med katerima deluje medfazna napetost (U12, U23 in U31).
Iz kazalčnega diagrama napetosti je razvidno, da so tudi medfazne napetosti trifaznega sistema po velikosti enake in da so tudi med njimi fazni koti 120 °.
Iz istega kazalčnega diagrama je tudi razvidno, da sta pri izbiri ene od faznih napetosti, drugi dve po velikosti in faznem premiku simetrični na izbrano napetost.
- Trifazni sistem napetosti v zvezdi je simetrični sistem napetosti[1].
Sliko kazalčnega diagrama napetosti a) pogosto prelevimo v enakovredno sliko c).
V nizkonapetostnih omrežjih so najbolj razširjene fazne napetosti 230 V. Najpreprosteje jih zapišemo v kompleksni obliki:
Medfazne napetosti so razlike faznih napetosti. Njihove absolutne vrednosti dobimo na osnovi trikotnika v kazalčnem diagramu, ki ga medfazna napetost tvori s faznima napetostima.
ali
- Medfazna napetost je √3-krat večja od fazne napetosti.
Ugotovljeno velja tako za efektivne kakor tudi za maksimalne vrednosti fazne in medfazne napetosti. V primeru nizkonapetostnega omrežja, v katerem je fazna napetost 230 V, je medfazna napetost √3 krat večja od 230 V, to je 398,4 V ali zaokroženo 400 V:
Medfazne napetosti nizkonapetostnega trifaznega sistema zapišemo po tem v kompleksni obliki:
Nazivna napetost trifaznega sistema je vedno podana z medfazno napetostjo. Najpogostejše nazivne napetosti v visokonapetostnih trifaznih sistemih so 20 kV, 110 kV, 220 kV, 400 kV in 750 kV.
Opombe
- ↑ Velja za neobremenjen in simetrično obremenjen generator. V praksi pa je tudi drugače.
Podpoglavja:
- 8.2.1.1 Toki trifaznega sistema s porabniki v zvezdi
- 8.2.1.2 Simetrična obremenitev trifaznega sistema s porabniki v zvezdi
- 8.2.1.3 Nesimetrična obremenitev trifaznega sistema s porabniki v zvezdi
- 8.2.1.4 Prekinitev ničelnega vodnika pri nesimetrični obremenitvi sistema s porabniki v zvezdi
 8.2 Vezave v trifaznih sistemih
| 8.2.1.1 Toki trifaznega sistema s porabniki v zvezdi
|
