e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
 
(3 intermediate revisions not shown)
Vrstica 1: Vrstica 1:
-
[[Slika:OET2_a_poglavje_55_slika_06.svg‎|thumb|Napetostni <latex>L-C</latex> delilnik v vlogi tokovnega vira.]]
+
[[Slika:eele_slika_visji_071.svg|thumb|Slika 71: Napetostni <latex>L-C</latex> delilnik v vlogi tokovnega vira.]]
-
S tokovnim virom se v harmonično vzbujanih vezjih še nismo srečali. V ta namen analizirajmo vezje, ki spominja na obremenjen <latex>L-C</latex> delilnik (slika 6). Vprašajmo se po kazalcu <latex>\underline I _{\mathrm{b}}</latex> toka skozi breme! Izhajamo iz tokovne enačbe spojišča:  
+
S tokovnim virom se v harmonično vzbujanih vezjih še nismo srečali. V ta namen analizirajmo vezje, ki spominja na obremenjen <latex>L-C</latex> delilnik (slika 71). Vprašajmo se po kazalcu <latex>\underline I _{\mathrm{b}}</latex> toka skozi breme. Izhajamo iz tokovne enačbe spojišča:  
Vrstica 10: Vrstica 10:
   
   
-
Vezje ima še posebej zanimivo lastnost v primeru, ko sta absolutni vrednosti reaktanc kondenzatorja in tuljave enaki. Takrat je imenovalec zadnega izraza enak ena, kar kazalec bremenskega toka še dodatno poenostavi; dobimo:  
+
Vezje ima še posebej zanimivo lastnost v primeru, ko sta absolutni vrednosti reaktanc kondenzatorja in tuljave enaki. Takrat je imenovalec zadnjega izraza enak ena, kar kazalec bremenskega toka še dodatno poenostavi. Dobimo:  
Vrstica 16: Vrstica 16:
-
Kaj je sporočilo enačbe? Tok skozi breme je začuda neodvisen od bremenske impedance. Pri katerikoli impedanci bremena bo kazalec toka skozenj vedno enak, to pa ni nič drugega kot lastnost neodvisnega tokovnega vira. Velja pa opozoriti! Pogoj za delovanje vezja kot tokovnega vira je, da je impedanca bremena končna; v primeru odprtih sponk na bremenski strani bi bilo vezje v resnici napetostno vzbujan zaporedni nihajni krog, skozi katerega bi bil tok ekstremen, kar bi napetostni vir zagotovo uničilo.
+
Kaj je sporočilo enačbe? Tok skozi breme je začuda neodvisen od bremenske impedance. Pri katerikoli impedanci bremena bo kazalec toka skozenj vedno enak, to pa ni nič drugega kot lastnost neodvisnega tokovnega vira. Velja pa opozoriti! Pogoj za delovanje vezja kot tokovnega vira je, da je impedanca bremena končna. V primeru odprtih sponk na bremenski strani bi bilo vezje v resnici napetostno vzbujan zaporedni nihajni krog, skozi katerega bi bil tok ekstremen, kar bi napetostni vir zagotovo uničilo.
{{Hierarchy footer}}
{{Hierarchy footer}}

Trenutna redakcija s časom 18:29, 12. julij 2010

Slika 71: Napetostni
delilnik v vlogi tokovnega vira.
S tokovnim virom se v harmonično vzbujanih vezjih še nismo srečali. V ta namen analizirajmo vezje, ki spominja na obremenjen
delilnik (slika 71). Vprašajmo se po kazalcu
toka skozi breme. Izhajamo iz tokovne enačbe spojišča:




Vezje ima še posebej zanimivo lastnost v primeru, ko sta absolutni vrednosti reaktanc kondenzatorja in tuljave enaki. Takrat je imenovalec zadnjega izraza enak ena, kar kazalec bremenskega toka še dodatno poenostavi. Dobimo:



Kaj je sporočilo enačbe? Tok skozi breme je začuda neodvisen od bremenske impedance. Pri katerikoli impedanci bremena bo kazalec toka skozenj vedno enak, to pa ni nič drugega kot lastnost neodvisnega tokovnega vira. Velja pa opozoriti! Pogoj za delovanje vezja kot tokovnega vira je, da je impedanca bremena končna. V primeru odprtih sponk na bremenski strani bi bilo vezje v resnici napetostno vzbujan zaporedni nihajni krog, skozi katerega bi bil tok ekstremen, kar bi napetostni vir zagotovo uničilo.



3.5 Prilagoditev 3.7 Transformator

Osebna orodja