e
ELEKTROTEHNIKA
plus

Iz e-ELEKTROTEHNIKA plus

(Primerjava redakcij)
Skoči na: navigacija, iskanje
 
(2 intermediate revisions not shown)
Vrstica 1: Vrstica 1:
-
[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_05.svg‎|thumb|Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]
+
[[Slika:eele_slika_visji_048.svg‎|thumb|Slika 48: Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.]]
-
[[Slika:OET2_a_poglavje_38_slika_06.svg‎|thumb|Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]
+
[[Slika:eele_slika_visji_049.svg‎|thumb|Slika 49: Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme. ]]
-
Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju: kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.
+
Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.
-
In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 5) in se vprašajmo kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna? Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:
+
In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec <latex>\underline U_{\mathrm{g}}</latex>, in pasivnega dvopola, katerega impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{g}}</latex> ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 48) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca <latex>\underline Z_{\mathrm{b}}</latex> bremena, da bo delovna moč <latex>P_{\mathrm{b}}</latex> v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:
Vrstica 22: Vrstica 22:
-
Izraz spominja na enosmerno vezje: kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk; <latex>U_{\mathrm{g\,ef.}}</latex> in notranjo upornostjo <latex>R_{\mathrm{g}}</latex> priključili breme z upornostjo <latex>R_{\mathrm{b}}</latex> in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: aktivna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa:
+
Izraz spominja na enosmerno vezje, kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk; <latex>U_{\mathrm{g\,ef.}}</latex> in notranjo upornostjo <latex>R_{\mathrm{g}}</latex> priključili breme z upornostjo <latex>R_{\mathrm{b}}</latex> in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: Aktivna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa:
Vrstica 28: Vrstica 28:
-
Odgovor je tu: delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme ''prilagojeno'' na realen harmonični vir.
+
Odgovor je tu. Delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme ''prilagojeno'' na realen harmonični vir.
Vrstica 43: Vrstica 43:
-
Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru <latex>X_{\mathrm{g}} \gg R_{\mathrm{g}}</latex> kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 6).
+
Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru <latex>X_{\mathrm{g}} \gg R_{\mathrm{g}}</latex> kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 49).
{{Hierarchy footer}}
{{Hierarchy footer}}

Trenutna redakcija s časom 18:28, 12. julij 2010

Slika 48: Breme spremenljive impedance je priključeno na realen izmenični vir; sprašujemo se po primerni vrednosti impedance bremena, da bo delovna moč v njem največja.
Slika 49: Kazalčni diagram toka in napetosti v primeru, ko je na izmenični vir priključeno prilagojeno breme.

Pojem prilagoditve smo obdelali že pri enosmernih vezjih, ob vprašanju, kolikšna naj bo upornost bremena, ki ga priključimo na realen vir, da bo moč v bremenu maksimalna. Ugotovili smo, da je tolikšna takrat, ko je upornost bremena enaka nadomestni notranji upornosti vira.


In kako je s to rečjo v izmeničnem vezju? Imejmo nek realen harmonični vir z določeno nadomestno notranjo impedanco. Modelno vezje takšnega vira oblikuje npr. zaporedna vezava neodvisnega napetostnega vira, ki mu pripada kazalec
, in pasivnega dvopola, katerega impedanca
ustreza nadomestni notranji impedanci vira. Na vir priključimo kompleksno breme (slika 48) in se vprašajmo, kolikšna naj bo impedanca
bremena, da bo delovna moč
v njem maksimalna. Aktivna moč je določena z realnim delom kazalca moči:



Amplitudo toka določa kvocient amplitude napetosti neodvisnega vira in absolutne vrednosti vsote notranje impedance in impedance bremena:



Naša naloga je najti takšna
in
, da bo moč
maksimalna. Imenovalec ulomka bo kar najmanjši, aktivna moč pa kar največja, ko bo vsota reaktanc bremena in notranjega elementa enaka nič; to je


pri
je


Izraz spominja na enosmerno vezje, kot da bi na enosmerni vir z napetostjo odprtih sponk;
in notranjo upornostjo
priključili breme z upornostjo
in se vprašali po moči v bremenu. Ker pa odgovor od tam že poznamo (da je moč v bremenu maksimalna, ko je njegova upornost enaka notranji), sledi: Aktivna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je rezistanca bremena enaka rezistanci notranjega elementa in ko je hkrati tudi reaktanca bremena enaka negativni reaktanci notranjega elementa:



Odgovor je tu. Delovna moč v kompleksnem bremenu je maksimalna takrat, ko je impedanca bremena enaka konjugirani notranji impedanci vira. Takrat pravimo, da je kompleksno breme prilagojeno na realen harmonični vir.


V primeru prilagoditve je kazalec
toka skozi breme sofazen s kazalcem
napetosti vira in tudi izraz za maksimalno moč v bremenu je sila preprost:



Zanimiva sta tudi kazalca napetosti na notranjem elementu in na bremenu:


in


Ob prilagoditvi oblikujeta kazalca delnih napetosti s kazalcem napetosti vira enakokrak trikotnik, preseneča pa to, da sta v primeru
kraka tega trikotnika zelo dolga, da je absolutna vrednost kazalca napetosti na bremenu takrat celo nekajkrat večja od absolutne vrednosti kazalca napetosti odprtih sponk; spet nekaj, česar v enosmernih razmerah nismo srečali (slika 49).



3.4 Tokovni delilnik 3.6 Tokovni generator

Osebna orodja